Razvoj geografije na Slovenskem: 100 let študija geografije na Univerzi v Ljubljani
Gespeichert in:
| Weitere Verfasser: | |
|---|---|
| Format: | Buch |
| Sprache: | Slovenian |
| Veröffentlicht: |
Ljubljana
Znanstvena založba Filozofske fakultete
2019
|
| Ausgabe: | Prva izdaja |
| Schriftenreihe: | Zbirka Historia facultatis
|
| Schlagworte: | |
| Online-Zugang: | Volltext Volltext Volltext Inhaltsverzeichnis Literaturverzeichnis Register // Personenregister Abstract |
| Beschreibung: | Naklada 550. - Literaturverzeichnis Seite 465-528 |
| Beschreibung: | 553 Seiten Illustrationen, Diagramme 24 cm |
| ISBN: | 9789610602415 |
| DOI: | 10.4312/9789610602385 |
Internformat
MARC
| LEADER | 00000nam a2200000 c 4500 | ||
|---|---|---|---|
| 001 | BV047290883 | ||
| 003 | DE-604 | ||
| 005 | 20221228 | ||
| 007 | t | ||
| 008 | 210520s2019 a||| |||| 01||| slv d | ||
| 015 | |a SIM19105920 |2 dnb | ||
| 020 | |a 9789610602415 |9 978-961-06-0241-5 | ||
| 024 | 7 | |a 10.4312/9789610602385 |2 doi | |
| 035 | |a (OCoLC)1263279432 | ||
| 035 | |a (DE-599)BVBBV047290883 | ||
| 040 | |a DE-604 |b ger |e rda | ||
| 041 | 0 | |a slv | |
| 049 | |a DE-12 | ||
| 084 | |a OST |q DE-12 |2 fid | ||
| 110 | 2 | |a Univerza v Ljubljani |b Oddelek za Geografijo |0 (DE-588)1227644-3 |4 hnr | |
| 245 | 1 | 0 | |a Razvoj geografije na Slovenskem |b 100 let študija geografije na Univerzi v Ljubljani |c Darko Ogrin (ur.) |
| 250 | |a Prva izdaja | ||
| 264 | 1 | |a Ljubljana |b Znanstvena založba Filozofske fakultete |c 2019 | |
| 300 | |a 553 Seiten |b Illustrationen, Diagramme |c 24 cm | ||
| 336 | |b txt |2 rdacontent | ||
| 337 | |b n |2 rdamedia | ||
| 338 | |b nc |2 rdacarrier | ||
| 490 | 0 | |a Zbirka Historia facultatis | |
| 500 | |a Naklada 550. - Literaturverzeichnis Seite 465-528 | ||
| 540 | |f Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (CC BY-SA 4.0) |u https://www.dlib.si/Rights.aspx?q=InC |2 cc |3 Ressource: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QG2JKTCH. – Gesichtet: 2021-11-11 | ||
| 546 | |a Text slowenisch. - Zusammenfassung in englischer Sprache | ||
| 610 | 1 | 7 | |a Univerza v Ljubljani / Filozofska fakulteta / Oddelek za geografijo / Zborniki |2 ssg |
| 610 | 2 | 7 | |a Univerza v Ljubljani |b Filozofska Fakulteta |0 (DE-588)1012728-8 |2 gnd |9 rswk-swf |
| 648 | 7 | |a Geschichte 1919-2019 |2 gnd |9 rswk-swf | |
| 650 | 4 | |a geografija / zgodovina geografije / znanstvene discipline / visokošolski študij / Slovenija / Univerza v Ljubljani / Filozofska fakulteta / Oddelek za geografijo | |
| 650 | 7 | |a Geografija / Zgodovina / Zborniki |2 ssg | |
| 650 | 7 | |a Geografija / Študij / Ljubljana / Zborniki |2 ssg | |
| 650 | 0 | 7 | |a Geografiestudium |0 (DE-588)4156684-1 |2 gnd |9 rswk-swf |
| 650 | 0 | 7 | |a Geografie |0 (DE-588)4020216-1 |2 gnd |9 rswk-swf |
| 651 | 7 | |a Slowenien |0 (DE-588)4055302-4 |2 gnd |9 rswk-swf | |
| 655 | 7 | |0 (DE-588)4016928-5 |a Festschrift |2 gnd-content | |
| 689 | 0 | 0 | |a Slowenien |0 (DE-588)4055302-4 |D g |
| 689 | 0 | 1 | |a Univerza v Ljubljani |b Filozofska Fakulteta |0 (DE-588)1012728-8 |D b |
| 689 | 0 | 2 | |a Geografie |0 (DE-588)4020216-1 |D s |
| 689 | 0 | 3 | |a Geografiestudium |0 (DE-588)4156684-1 |D s |
| 689 | 0 | 4 | |a Geschichte 1919-2019 |A z |
| 689 | 0 | |5 DE-604 | |
| 700 | 1 | |a Ogrin, Darko |4 edt | |
| 776 | 0 | 8 | |i Erscheint auch als |n Online-Ausgabe |
| 856 | 4 | 1 | |u https://doi.org/10.4312/9789610602385 |x Verlag |z kostenfrei |3 Volltext |
| 856 | 4 | 1 | |u https://link.bsb-muenchen.de/BV047290883 |x Resolving-System |z kostenfrei |3 Volltext |
| 856 | 4 | 1 | |u http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QG2JKTCH |x Resolving-System |z kostenfrei |3 Volltext |
| 856 | 4 | 2 | |m Digitalisierung BSB München 25 - ADAM Catalogue Enrichment |q application/pdf |u http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=032694255&sequence=000001&line_number=0001&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA |3 Inhaltsverzeichnis |
| 856 | 4 | 2 | |m Digitalisierung BSB München 25 - ADAM Catalogue Enrichment |q application/pdf |u http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=032694255&sequence=000003&line_number=0002&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA |3 Literaturverzeichnis |
| 856 | 4 | 2 | |m Digitalisierung BSB München 25 - ADAM Catalogue Enrichment |q application/pdf |u http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=032694255&sequence=000005&line_number=0003&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA |3 Register // Personenregister |
| 856 | 4 | 2 | |m Digitalisierung BSB München 25 - ADAM Catalogue Enrichment |q application/pdf |u http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=032694255&sequence=000007&line_number=0004&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA |3 Abstract |
| 912 | |a ebook | ||
| 940 | 1 | |n oe | |
| 940 | 1 | |q BSB_NED_20210728 | |
| 940 | 1 | |q BSB_OE_eBook | |
| 999 | |a oai:aleph.bib-bvb.de:BVB01-032694255 | ||
| 942 | 1 | 1 | |c 910 |e 22/bsb |f 090512 |g 4973 |
| 942 | 1 | 1 | |c 370.9 |e 22/bsb |f 090512 |g 4973 |
| 942 | 1 | 1 | |c 370.9 |e 22/bsb |f 090511 |g 4973 |
| 942 | 1 | 1 | |c 910 |e 22/bsb |f 0904 |g 4973 |
| 942 | 1 | 1 | |c 910 |e 22/bsb |f 090511 |g 4973 |
| 942 | 1 | 1 | |c 370.9 |e 22/bsb |f 0904 |g 4973 |
Datensatz im Suchindex
| _version_ | 1804182463811944448 |
|---|---|
| adam_txt |
Vsebina Predgovor. 9 1 Geografska misel od antike do 19. stoletja. 15 Darko Ogrin 1.1 1.2 1.3 2 Prispevek antičnih učenjakov k razvoju geografije. 16 1.1.1 Učenjaki iz Mileta. 17 1.1.2 Antična geografija med Grčijo in Rimom. 1.1.3 Prikazi slovenskega ozemlja v antičnih geografskih delih . 25 21 Geografija v srednjem veku.30 1.2.1 Zgodnji srednji vek. 30 1.2.2 Vzpon islamskih znanstvenih središč in visoki srednji vek . 34 Velika geografska odkritja in njihov vpliv na geografsko misel. 1.3.1 Pregled geografskih odkritij. 46 1.3.2 Vpliv velikih odkritij na razvoj geografije. 50 1.3.3 Predhodniki moderne geografije. 58 1.3.4 Prikazi današnjega slovenskega ozemlja in prispevki k poznavanju sveta in domovine. 63 43 Razvoj moderne geografije v 19. in začetku 20. stoletja.77 Darko Ogrin 2.1 2.2 Svetovna geografija v začetnem obdobju moderne geografije . 77 2.1.1 Prva polovica 19. stoletja in nastanek moderne geografije . . 77 2.1.2 Druga polovica 19. stoletja in institucionalizacija geografije . . .83 Geografija na Slovenskem v 19.
stoletju in na začetku 20. stoletja . . 93 2.2.1 Slovenski misijonarji in odkrivanje notranjosti Severne Amerike in Afrike.93 2.2.2 Prispevek Alexandra Supana k razvoju geografije.95 2.2.3 Narodna (domoznanska) geografija in prebujanje narodne zavesti. 98 2.2.4 Slovenski doktorji geografije na Dunaju med letoma 1900 in 1918.101 Žiga Zwitter 3
3 Šolska geografija na Slovenskem do 2. svetovne vojne. 111 Rožle Bratec Mrvar 3.1 3.2 4 Začetki pouka geografskih vsebin. 111 3.1.1 Protestantsko šolstvo in protireformacija. 111 3.1.2 Barok in prve na Slovenskem tiskane knjige.113 Šolska geografija v 19. in prvi polovici 20. stoletja.114 3.2.1 Ilirske province. 114 3.2.2 Slovenski šolski geografi na tujem. 115 3.2.3 Prva geografska dela v slovenskem jeziku . . 116 3.2.4 Prelom stoletja.119 3.2.5 Šolska geografija med obema vojnama.120 Študij geografije na Univerzi v Ljubljani. 123 4.1 Ustanovitev ljubljanske univerze in začetki študija geografije . 123 Katja Vintar Maily 4.1.1 Ustanovitev ljubljanske univerze in Filozofske fakultete . 123 4.1.2 Začetki geografije na ljubljanski Filozofski fakulteti.126 Je humanistično-družboslovna Filozofska fakulteta dom tudi za geografijo?. 130 Dušan Plut 4.2 4 4.1.3 Nastanek in vloga Geografskega društva. 132 4.1.4 Medvojna geografija pod vodstvom Antona Melika. 134 4.1.5 Usmeritve slovenske geografije med obema vojnama .
139 4.1.6 Druga svetovna vojna in geografsko delovanje.141 Smeri razvoja sodobne svetovne geografije in slovenska geografija po 2. svetovni vojni. 143 Dejan Cigale 4.2.1 .Kvantitativna revolucija'.145 4.2.2 Sistemski pristop v geografiji. 148 4.2.3 Vedenjska (behavioristična) geografija.149 4.2.4 Kritike »prostorske znanosti«. 150 4.2.5 Humanistični pristopi.151 4.2.6 Radikalna geografija. 152 4.2.7 Kritična geografija.155 4.2.8 Feministična geografija. 156
4.2.9 Postmodernizem in poststrukturalizem v geografiji. 157 4.2.10 Vrzeli v pričujočem prikazu. 159 4.2.11 Vplivi na geografijo v Sloveniji. 160 4.3 Odmevi sodobnih geografskih tokov v slovenskem prostoru . 163 4.3.1 Fizična geografija . 164 Karel Natek Malo nostalgije, spomini na študijska leta in na zaposlitev. 178 Jelka-Eta Kunaver 4.3.2 Družbena geografija v Sloveniji: od konceptov do palete geografij. 186 Jernej Zupančič 4.3.3 Sodobna regionalna geografija .204 Dejan Rebernik 4.4 Organizacija študija, usmeritve in raziskovalno delo. 213 4.4.1 Razvoj študijskih programov na Oddelku za geografijo FF UL.213 Blaž Repe Več terena!. 231 Mirsad Skorupan, Matej Gabrovec, Branko Pavlin, Mitja Bricelj 4.4.2 Metodološke in tehnološke spremembe v znanosti in geografija. 234 Marko Krevs Najstarejše fotografije na Oddelku za geografijo. 242 Marko Krevs, Darko Ogrin GIKL.258 Marko Krevs 4.4.3 Geografija krasa. 259
Uroš Stepišnik Fizičnogeografski laboratorij.267 Blaž Repe 4.4.4 Regionalno planiranje . 272 Andrej Černe, Simon Kušar 4.4.5 O slovenski politični geografiji. 285 Jernej Zupančič Študent z aktovko in kravato: izkušnja študenta geografije 20. stoletja.293 Anton Gosar 5
4.4.6 Turizem in rekreacija ter slovenska geografija . 301 Dejan Cigale 4.4.7 Geografija prometa. 307 Matej Ogrin 4.4.8 Pol stoletja Geografije podeželja. 311 Irma Potočnik Slavič Moji spomini na študij geografije. 322 Nejc Bobovnik 4.4.9 Urbana geografija. 324 Dejan Rebernik 4.4.10 Okoljska geografija. 330 Barbara Lampič Sprehod po šolski geografiji od subjektivnega k objektivnemu v zadnjih šestdesetih letih . 345 Igor Lipovšek 4.4.11 Razvoj in današnje stanje didaktike geografije. 350 Tatjana Resnik Planinc, Jurij Kunaver, Mojca Ilc Klun Razvoj šolske e-geografije. 365 Mirsad Skorupan 4.4.12 Slovenska (družbena) geografija v mednarodnem okolju ob zatonu 20. stoletja.368 Anton Gosar Strokovna podpora delu in vitalnosti Oddelka za geografijo FF UL 384 4.5.1 Oddelek za geografijo in njegovi zaposleni. 384 Tatjana Resnik Planinc, Jerica Mrak Pestotnik Poslovna sekretarka, poslovna asistentka, strokovna delavka, vodja pisarne, office managerskratka, o delu tajništva . . .387 Jerica Mrak Pestotnik O tem, kako smo na oddelku ustvarili tradicijo prednovoletnih
čajank. 391 Metka Špes 4.5.2 Sto let geografske knjižnice in kartografske zbirke.398 Ida Knez Račič, Lucija Miklič Cvek, Martina Frelih Kako se že 30 let selimo v nove prostore. 408 Ida Knez Račič 4.5.3 O delu oddelčnih kartografov .423 Tina Vrabič, Ana Seifert Barba
4.5.4 Povezovanje diplomantov Oddelka za geografijo FF UL: Alumni klub geografov Univerze v Ljubljani .426 Simon Kušar 4.5.5 Društvo mladih geografov Slovenije. 430 Lovro Jed S Zaključne misli - geografija v perspektivi družbenega razvoja v 21. stoletju. 435 Boštjan Rogelj Povzetek.449 Summary. 457 Viri in literatura.465 Kazalo slik. 529 Kazalo preglednic. 539 Imensko kazalo.541 Seznam avtorjev.551 7
Virí in literatura Aalbers, M. В., Rossi, Ա, շօօ6. Beyond the Anglo-American hegemony in human geography: a European perspective. Geojournal, 67, տէր. 137-147. Abecedni imenski katalog I (do 1947) [Narodne in univerzitetne knjižnice]. Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica. Ackerman, E. A., 1945. Geographic training, wartime research, and immediate professional objectives. Annals of the Association of American Geographers, 35, տէր. I2I-I43. Aitken, S., Valentine, G., 2006. Ways of knowing and ways of doing geographic research. V: Approaches to Human Geography. Aitken S., Valentine G. (ur.). London, Thousand Oaks, New Delhi, SAGE Publications, տէր. ւ-ւշ. Aitken, S .C., Valentine, G., 2015. Approaches to Human Geography. London, Sage, 456 տէր. Ampferer, O., 1918. Uber die Saveterassen in Oberkrain. Jahrbuch der Geolo gischen Reichsanstalt in Wien, 67, տէր. 405-434. Approaches to Human Geography. 2006. Aitken S., Valentine G. (ur.). London, Thousand Oaks, New Delhi, SAGE Publications, 349 տէր. Arhiv Alumni kluba geografov Univerze v Ljubljani. Arhiv Oddelka za geografijo FF UL (Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani). Fotografsko gradivo o dejavnosti oddelka in življenju ter delu njegovih članov, poskenirane naslovnice domačih in tujih del v hrambi knjižnice Oddelka za geografijo FF UL, ki so pomembna za razvoj geografije. 465
Arhiv Oddelka za geografijo. Slikovno in dokumentarno gradivo o Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. ARSO vode: Tominčev izvir. URL: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/ www/hidro/watercycle/text/sl/observation_sites/springs/Tomincev%2oizvir. pdf (Citirano 13. 2. 2019). AT UAW (Archiv der Universität Wien), Nationale (vpisnice), Philosophische Fakultät: 1898/99 S-Z: Srebernič, Josef; 1901/02 A-F, 1903/04 A-D, 1904/05 A-E, 1905/06 A-C: povsod Cerk, Josef. AT UAW. Personalna mapa z doktorskimi akti št. 1949 (Rigorosenakt, 1949). Ocena disertacije. AT UAW. Personalna mapa z doktorskimi akti št. 3952 (Rigorosenakt 3952). Curriculum vitae. AT UAW. Personalna mapa z doktorskimi akti št. 4546 (Rigorosenakt 4546). Ocena disertacije. Audra, P, Bini, A., Gabrovšek, F., Hauselmann, P., Hobela, F., Jeannin, Р.-Y., Kunaver, J., Monbaron, M., Šušteršič, F., Toginni, P., Trimmel, H., Wild berger, A., 2007. Cave and karst evolution in the Alps and their relation to paleoclimate and paleotopography. Acta Carsologica, 36,1, տէր. 53-67. Baš, F., Pirc, L, 1938. Socialni problemi slovenskih vasi. I. zvezek Asanacija naselja, Prehrana prebivalstva, Življenjski nivo kmeta). Ljubljana, Socialno ekonomski institut, 135 str. Bat, M., 1990. Vpliv fiziçnogeografskih dejavnikov na rabo tal: na primem treh krajev v predalpskem hribovju Slovenije. Geografski zbornik, 30, str. 69-120. Bauer, B. O., 1996. Geomorphology, Geography, and Science. The Scientific Nature of Geomorphology. Proceedings of the 27th Binghamton Symposium in Geomorphology held 27-29 September 1996.
Rhoads, B. L.,Thorn C. E. (ur.). Chichester idr., John Wiley Շ Sons, տէր. 381-414. Belec, В., 1955. Geografija Murskega polja. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 140 str. Belec, B., 1957. Antropogeografija vasi na Spodnjem Murskem polju, Geografski vestnik, 27-28, str. 132-175. Belec, B., 1968. Ljutomersko-ormoške gorice, agrarna geografija. Maribor, Založba Obzorja, 296 str. 466
Belina, В., Best, U., Naumann, M., 2009. Critical geography in Germany: from exclusion to inclusion via internationalisation. Social Geography, 4, տէր. 47-58. Benedetič, A., 2002. Deželni dvorec v Ljubljani: 1902-2002. Ljubljana, Univerza, 96 str. Bennett, R. J., Chorley, R. J., 1978. Environmental Systems: Philosophy, analysis and control. London, Methuen, 624 տէր. Best, U., 2009. Critical Geography. V: International Encyclopedia Of Human Geography. Kitchin R.,Thrift N (ur.). Amsterdam itd., Elsevier, տէր. 345-357. Bibliografija akademika prof. dr. Antona Melika. URL: http://geo.ff.uni-lj.si/ sites/geo.ff.uni-lj.si/files/Dokumenti/Oddelek/Zgodovina/Bibliografije/ bibliografija_prof._dr.antona_melika.pdf (Citirano 12. 2. 2019). Blaut, J. M., 1979. The Dissenting Tradition. Annals of the Association of American Geographers, 69,1, Special Issue: Seventy-Five Years of American Geography (Mar., 1979), str. 157-164. Blaž Kocen 1821-1871, Življenje in delo očeta Kocenovih atlasov. 2009. Kunaver J. (ur.). Slovenska matica, Ljubljana, 130 str. Blomley, N., 1994. Activism and the academy. Environment and Planning D-Society . Space, 12, տէր. 383-385. Blomley, N., 2009. Critical human geography. V: The dictionary of human geography. 5th edition. Gregory, D., Johnston, R., Pratt, G., Watts, M. J., Whatmore, S. (ur.). Chichester, Wiley-Blackwell, տէր. 123-124. Bobek, H., 1948. Stellung und Bedeutung der Sozialgeographie, Erdkunde, 2 Jhg. i, Wien, տէր. 118-125. Bognár, A., 2001. The theory of geomorphological cycles of William Morris Davis. Geografski zbornik (Acta Geographica), 41,
Ljubljana, str. 183-201. Bohinec, V., 1921. Vertikalno pomikanje prebivalstva v južnem pritočju Drave odToblaškega polja do Dravograda v letih 1880-1910. Doktorska disertacija, Ljubljana. Bohinec, V., 1925. Razvoj geografije v Slovencih. Geografski vestnik, 1, str. 1-21. Bohinec, V, 1960-1971. Rus Jože. V: Alfonz Gspan idr. (ur.). Slovenski biografski leksikon. 3. knj. Raab-Svikaršič. Ljubljana, SAZU, str. 171-172. Bohinec, V., 1969. Slovenske dežele na zemljevidih od 16. do 18. stoletja. Lju bljana, Cankarjeva založba in Trubarjev antikvariat, 15 str. 467
Bohinec, V., Savnik, R., 1972. Kako je nastalo Geografsko društvo Slovenije. Referat na proslavi 50-letnice Geografskega društva Slovenije v Ljubljani 21. aprila 1972. Geografski vestnik, 44, str. 161-165. Bole, D., 2004. Na razpotju: nastanek postmodernega mesta/On the crossroads: the creation of a post-modern city. Znanstveno delo podiplomskih študen tov v Sloveniji - „publish or perish!“. Knjiga povzetkov. Ljubljana, Društvo mladih raziskovalcev Slovenije, str. 3-4. Bole, D., 2008. Ekonomska preobrazba slovenskih mest. Geografija Slovenije, 19. Ljubljana, GIAM ZRC SAZU, 232 str. Bole, D., Gabrovec, M., 2012. Daily commuters in Slovenia. V: Zorn, M, Ciglič, R., Perko D., (ur.). Geographical tidbits from Slovenia : special issue on the occasion of the 32nd International Geographical Congress in Cologne. Geografski vestnik, 84, i, տէր. 171-185. Bole, D., Gabrovec, M., Gojčič, M., 2012.Transport challenges in the growing metropolitan region: the case of Ljubljana. Regions: quarterly magazine of the Regional Studies Association, 285,1, str. 11-13. Bole, D., Gabrovec, M., Koblar, S., 2016. Dnevna mobilnost na ljubljanskih vpa dnicah: primer Celovške ceste. Arhitektov bilten: AB, 46,207/208, str. 33-36. Bole, D., Gabrovec, M., Nared, J., Razpotnik Viskovič, N., 2012. Integrated plan ning of public passenger transport between the city and the region: the case of Ljubljana = Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa med mestom in regijo na primeru Ljubljane. Acta geographica Slovenica, 52,1, str. 141-163. Bonnett, A., 2008. What is geography? Sage, 158 str. Bosak, P.,
Pruner, P., Zupan Hajna, N., Hercman, H., Mihevc, A., Wagner, J., 2010. Križna jama (SW Slovenia): Numerical- and correlated- ages from Cave Bear-bearing sediments. Acta Carsologica, 39,3, տէր. 529-549. Bowlby, S. R., Lewis, J., McDowell, L., Foord, J., 1989. The geography of gender. V: Thrift N. J. (ur.). New Models in Geography. London, Unwin Hyman, str. 157-175. Božičnik, S., Cigale, D., Gspan, P., Lampič, В., Lep, M., Leskovšek, J., Mankoč Borštnik, N., Mesareč, В., Paradiž, В., Simončič, M., Sabec-Paradiž, M. 2004. Analiza eksternih stroškov prometa: končno poročilo: Ciljni raziskovalni program Konkurenčnost Slovenije 2001-2006. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo; Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja; 468
Koper: Univerza na Primorskem, Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede, 197 str. Bračič, V., 1963. Turistična geografija. Maribor, Obzorja, 398 str. Bračič, V., 1967. Vinorodne Haloze: Socialno-geografski problemi s posebnim ozirom na viničarstvo. Maribor, Založba Obzorja, 251 str. Bračič, V, 1982. Hozdnate Haloze: Socialnogeografska študija. Maribor, Založba Obzorja, 154 str. Bračič, V, Lah, A., Vrišer, I., 1983. Sodobni svet 1: družbena geografija, družba in okolje. Maribor, Založba obzorja, 343 str. Bračič, V, Lah, A., Vrišer, L, 1983. Sodobni svet 2: svetovno gospodarstvo. Ma ribor, Založba obzorja, 404 str. Bratec Mrvar, R., 2000. Blaž Kocen (1821-1871). Didaktik, kartografin geograf. Diplomsko delo, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Od delek za geografijo, 146 str. Bratec Mrvar, R., 2002. Blaž Kocen. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike. Zvezek 15-16, Slovenska matica, Ljubljana, str. 162-196. Bratec Mrvar, R., 2009. Življenje in delo Blaža Kocena. V: Blaž Kocen, 1821-1871, Življenje in delo očeta Kocenovih atlasov. Ljubljana, Slovenska matica, str. 21-38. Bratec Mrvar, R., Kladnik, D., 2008. Janez Jesenko - malce pozabljeni velikan slovenske geografije. Geografski vestnik, 80,1, str. 65-77. Bratec Mrvar, R., Kladnik, D., Kunaver, J., Vidrih, R., 2008. Janez Jesenko pomemben geografin mislec druge polovice 19. stoletja. Glasnik Slovenske matice, 32 (posebna izdaja), str. 167-181. Brecelj, M., 1979. „Gradnik, Rajko (1880-1961) - Slovenska biografija“. Primorski slovenski biografski leksikon: 6. snopič Gracar - Hafner, 1.
knjiga. URL: https://www.sl0venska-bi0grafija.si/0seba/sbi1010470/ (Citirano 8.6.2019). Brečko, V., 1996. Podtalnica Ljubljanskega polja - najpomembnejši vodni vir za oskrbo Ljubljane. Geografski vestnik, 68, str. 203-212. Brečko Grubar, V, Koderman, M., Kovačič, G., 2016.15 let Oddelka za geogra fijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Geografski vestnik, 88, ì, str. 191-193. 469
Brečko Grubar, V., Plut, D., 2000/2001. Kakovost virov pitne vode v Sloveniji. Ujma: revija za vprašanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 14/ц, str. 238-244. Brewer, J. F., 2013. Toward a Publicly Engaged Geography: Polycentric and Iterated Research. Southeastern Geographer, 53,3, տէր. 328-347. Bricelj, M., Pavlin, В., Pečar, J., Kušar, S. Draksler А., 2015. Strokovne zasnove ureditve vodnega in obvodnega prostora ob reki Vipavi na območju občine Miren-Kostanjevica. Miren, Alumni klub geografov Univerze v Ljubljani, Občina Miren-Kostanjevica, Komisija za hidrogeografijo Zveze geografov Slovenije, 32 str. Bufon, M., 1992. Prostorska opredeljenost in narodna pripadnost. Trst, Zalo žništvo tržaškega tiska, 223 str. Bufon, M., 2001. Osnove politične geografije I-II. Ljubljana, Oddelek za geo grafijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 201 str. Bufon, M., 2017. Meja in obmejne skupnosti na Slovenskem. Koper, Založba Annales, 480 str. Bunge, W., 1967.Teoretičeskaja geografija [Теоретическая география].Moskva, Izdateljstvo „Progress“, 279 տէր. Bunge, W., 1969. The first years of the Detroit Geographical Expedition: a personal report. Detroit, Society for Human Exploration. 59 տէր. URL: https://radicalantipode.files.wordpress.com/2017/01/dgei_fieldnotes-i.pdf (Citirano 14.8.2018). Bunge, W., 1979. Fred K. Schaefer and the science of geography. Annals of the Association of American Geographers, 69, str. 128-132. Bunting,T. E., Guelke Leonard, 1979. Behavioral and Perception Geography: A Critical Appraisal. Annals of the Association of American Geographers,
69,3, տէր. 448-462. Burger, B., 2014. Prostorska slika kot prispevek h geografski metodologiji. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, П2 str. Burke, P., 2016. Where Geography Came From. V: Agnew, J. A., Duncan, J. S. (ur.). The Wiley Blackwell Companion to Human Geography. Chichester, Wiley Blackwell, տէր. ւշ-շշ. 470
Trajnostno mestno prometno načrtovanje. 2007. Bührmann, S., Wolfram, M., Plevnik, A (ur). Priročnik. Evropska komisija, GD za okolje, 55 str. Capuder, K., 1919. Naša država, zemljepisni pregled s statističnimi tabelami. Maribor, Tisk in zaloga Tiskarne sv. Cirila, 102 str. Capuder, K., 1933-1952. Melik Anton. V: France Kidrič, Franc Ksaver Lukman (ur.). Slovenski biografski leksikon. 2. knj. Maas-Qualle. Ljubljana, SAZU, Zadružna gospodarska banka, str. 88-89. Capuder, K., 2013. Melik, Anton, akademik (1890-1966). Slovenska biografija. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. URL: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi358049/ (Citirano 28.2.2019). Castree, N., 2000. Professionalisation, activism, and the university: Whither “critical geography”? Environment and Planning A, 32,6, տէր. 955-970. Centralni katalog slovenskih knjižnic [ne zajema Narodne in univerzitetne knjižnice in knjižnice Narodnega muzeja Slovenije]. Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica. Cerk, J., 1911. Krebs N., Dr., Die Landeskundliche Literatur der österr. Kar stländer in den Jahren 1897-1904 iz leta 1906., in članek pod istim naslovom o kraški literaturi za 1.1905-1908 iz leta 1910. Carniola: Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 2,3, str. 216-218. Challenges of spatial development of Ljubljana and Belgrade, 2010. Krevs, M., Djordjevič, D., Pichler Milanovič, N. (ur.). GeograFF, 8. Ljubljana, Znan stvena založba FF UL, 423 str. Chorley, R. J., 1962. Geomorphology and General Systems Theory. Geolo gical Survey Professional Paper 500-B,
United States Geological Survey, Washington, DC, 10. տէր. URL: https://pubs.usgs.gov/pp/0500b/report.pdf (Citirano 20. 3.2018). Chorley, R. J.; Kennedy, B. A., 1971. Physical geography : a systems approach. London : Prentice-Hall International, XXI, 370 տէր. Cigale, D., 1999. Nekatere značilnosti bližnje rekreacije prebivalstva Domžal. Geografski vestnik, 71, str. 71-90. Cigale, D., 2002. Geografsko okolje in promet. V: Lah, A., (ur.), Promet in okolje. Ljubljana: Svet za varstvo okolja Republike Slovenije, str. 32-35. 471
Cigale, D., 2004. Posledična navzkrižja in obremenitve slovenskega alpskega sveta zaradi turistične in rekreativne dejavnosti. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 329 str. Cigale, D., 2006. Evaluation of the environmental pressures of tourism in the Slovene Alps. Turizam kao faktor regionalnog razvoja: Zbornik radova / Međunarodni naučni seminar Turizam kao faktor regionalnog razvoja, Tuzla, 09. - хо. 05.2005/. Tuzla, Univerzitet, Prirodno-matematički fakultet, Odsjek za geografiju, str. 225-232. Cigale, D., 2007a. Tourism related transport in the Slovene Alps. Geografski radovi 2, տէր. 91-102. Cigale, D., 2007b. Vplivi turizma v slovenskem alpskem svetu na vode. Dela, 28, str. 255-271. Cigale, D., 2009. Zaznavanje turizma in rekreacije kot pritiska na okolje v slovenskih turističnih krajih. V: Špes, M., Ogrin, D. (ur.). Okoljski učinki prometa in turizma v Sloveniji. GeograFF, 5. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 166-184. Cigale, D., 2012. Development patterns of Slovene tourist destinations. Geo grafski vestnik, 84, i, տէր. 187-197. Cigale, D., Lampič, В., 2003. Noise as quality factor of urban environment. Journal of Balkan ecology, 6,4, տէր. 409-416. Cigale, D., Lampič, В., Mrak, L, 2010. Turistični obisk in zavarovana območja - primer Triglavskega narodnega parka. Dela, 33, str. 75-96. Cigale, D., Lampič, B., Ogrin, M., Plut, D., Rebernik, D., Špes, M., Vintar Maily, K., Cvetkovský, S., Kallabová, E., Mikulik, O., Vaishar, A., Zapletalová, J., 2006. Sustainable development of small towns a
Slovenian-Moravian comparative methodological approach. Moravian geographical reports, 14,1, տէր. 17-28. Cigale, D., Lampič, В., Potočnik Slavič, L, 2013. Interrelations between tourism offer and tourism demand in the case of farm tourism in Slovenia. European Countryside, 5,4, տէր. 339-355· Cigale, D., Ogrin, D., 2016. Alexander Georg Supan - v Sloveniji spregledan geograf slovenskega rodu. Dela, 45, str. 135-163. Cindrič, A., 2009. Študenti s Kranjske na dunajski univerzi 1848-1918. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, 590 str. 472
Ciperle, J., 2009. Uvod. V: Ciperle, J. (ur.). Ustanovitev Univerze v Ljubljani v letu 20x9: občasna razstava od decembra 2009 do februarja 2010. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, str. 7. Clarke, D. B., 2006. Postmodern geographies and the ruins of modernity. V: Approaches to human geography. Aitken S., Valentine G. (ur.). London, Thousand Oaks, New Delhi, SAGE Publications. Claval, R, 1980. Epistemology and the History of GeographicalThought. Pro gress in Human Geography, 4, տէր. 371-384. Clifford, N.J., 2009. Globalization: Science, (Physical) Geography and Enviro nment. V: Clifford N. J., Holloway S. L., Rice S. R, Valentine G. (ur.). Key Concepts in Geography. Second edition. London idr., SAGE Publications Ltd., տէր. 344-364. Clifford, N. J., Valentine, G., 2003. Key methods in geography. Sage, 572 տէր. Cosmographia by Sebastian Münster. Internet Archive. 2018. URL: https:// archive.org/details/bub_man_iibo3diid783622cfdb59473f35bcefo/page/Ո5 (Citirano 16.12.2018). Couper, R, 2015. A student's introduction to geographical thought : theories, philosophies, methodologies. Los Angeles idr., Sage, XVII, 256 տէր. Cresswell, T, 2013. Geographic Thought: a Critical Introduction. Chichester, Wiley-Blackwell, 290 տէր. CvijićJ., 1909. Jezerska plastika Sumadije. Beograd, Glasnik Srpske kraljevske Akademije nauka, 32, str. 1-94. Cvijić, J., 1921. Abrazione i fluvijalne površi. Beograd, Glasnik Geografskog društva, 6, str. 1-61. Cerne, A., 1975. Degradacija geografskega okolja v Velenjski kotlini. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo,
63 str. Černe, A., 1977. Proučitev degradacije okolja v Velenjski kotlini s pomočjo faktorske analize. Geografski vestnik, 49, str. 65-71. Černe, A., 1978. Nekatere znanstvene publikacije s področja prostorskega pla niranja v SR Sloveniji. Geografski vestnik, 50, str. 152-160. Černe, A., 1984. Nekatere osnovne značilnosti prometa in prometnega omrežja v Alpah. Geografski obzornik, 31,4, str. 54-66. Čeme, A., 1986. Koncept dostopnosti v prostorskem planiranju. IB: informativni bilten, 20,6, str. 25-29. 473
Cerne, A., 1991a. Evropske razsežnosti prometno-geografskega položaja Slo venije. Urbani izziv, 15, str. 30-38. Cerne, A., 1991b. Geografija prometa - metode in tehnike: skripta. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 191 str. Cerne, A., 2005. Strokovne analize v prostorskem planiranju. Dela, 23, str. 115-166. Cerne, A., 2013. Akademik prof. dr. Igor Vrišer - utemeljitelj slovenske geografske regionalno planerske šole. Geografski vestnik, 85,1, str. 105-108. Cerne, A., Pelc, S., 1993. Prometno geografski vidiki nove državne meje. Dela, 10, str. 145-156. Cerne, A., Pelc, S., 1993. Zasnova prometnega omrežja z vidika urbanega sistema Slovenije. Geografski glasnik, 55, str. 59-66. Dark tourism: post-WWI destinations of human tragedies and opportunities for tourism development. Proceedings of the international workshop. 2015. Gosar, A., Koderman, M., Rodela, M. (ur.). Koper, University of Primorska Press, 170 տէր. De Gleria, N., 1978. Geomorfologija in izraba tal Gorjancev. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 42 str. Dear, M., 1988.The Postmodern Challenge: Reconstructing Human Geography. Transactions of the Institute of British Geographers, New Series, 13,3, տէր. 262-274. Dear, M., 1994. Postmodern human geography. A preliminary assessment. Erdkunde, 48 տէր. Dekleva, M. M., 1987. Opredelitev razvojnih možnosti turizma v občini Cerknica. V: Habič, P. (ur.). Notranjska, 14. zborovanje slovenskih geografov. Ljubljana, Zveza geografskih društev Slovenije, str. 307-314. Dekleva,T., 2009. Ustanovitev univerze v Ljubljani. V: CiperleJ. (ur.).
Ustano vitev Univerze v Ljubljani v letu 1919: občasna razstava od decembra 2009 do februarja 2010. Ljubljana, Univerza, str. 29-42. Dolgan-Petrič, M., 1994a. Sodobni informacijski viri - tudi za geografe. Geo grafski obzornik, 2, str. 31-34. Dolgan-Petrič, M., 1994. Vloga slovenske geografije v mednarodni promo ciji Slovenije, bibliografija v tujini objavljenih del slovenskih geografov 1989-1994. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Oddelek za geografijo / Inštitut za geografijo, 27 str. 474
Drozg, V., 1995. Morfologija vaških naselij v Sloveniji. Geographica Slovenica, 27. Ljubljana, Inštitut za geografijo, 183 str. Drozg, V., 1997. Nekatere značilnosti ustroja Maribora. Geografski vestnik, 69, str. 73-92. Drozg, V., 1998. Tloris slovenskih mest. Geografski vestnik, 70, str. 75-90. Drozg, V., 2001. Nakupovalna središča v Sloveniji. Geografski vestnik, 73,1, str. 9-21. Drozg, V., 2004. Predgovor - o namenu in vsebini publikacije. V: Drozg V. (ur.). Teorija in praksa regionalizacije Slovenije. Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, 95 str. Drozg, V., 2006. Regijsko mesto Maribor. Revija za geografijo, 1,1 str. 9-39. Drozg, V., 2007.Tri paradigme novodobnega razvoja slovenskih mest, Dela, 27, str. 133-148. Drozg, V., 2014. Značilnosti tlorisa stanovanj iz 20. stoletja (mariborska izku šnja). Dela, 42, str. 51-73. Drozg, V., 2016. Mesto ponoči. Dela, 45, str. 49-64. Dolenc, E., 1994. Obdobje 1919-1941. V: Repež, M. (ur.). 75 let Univerze v Lju bljani: 75 let neprekinjenega delovanja Univerze v Ljubljani: 1919-1994. V Ljubljani, Univerza, str. 9-11. Društvo mladih geografov Slovenije. 2019. URL: http://geo.fF.uni-lj.si/oOddelku/ drustvo_mladih_geografov_slovenije (Citirano 22.4. 2019). Društvo mladih geografov Slovenije. 2018. PPT predstavitev ob praznovanju 20-letnice delovanja društva. Ebstorfska karta sveta. 2019. URL: https://en.wikipedia.org/wiki/Ebstorf_Map (Citirano 18.3. 2019). EGEA. 2019. About Us / What is EGEA?. URL: https://egea.eu/about-us/ (Citirano 24.4.2019). Egner, H., 2010.Theoretische Geographie, i. Aufl. WBG, Darmstadt, VT, 122 տէր.
Encyclopaedia Britannica. Eratosthenes, Ptolemy. 2017. URL: https://www. britanica.com/biography/ (Citirano 15. ю. 2017). Entrikin, J. N., 1976. Contemporary Humanism in Geography. Annals of the Association of American Geographers, 66,4, տէր. 615-632. Episkop. 2019. URL: http://www.egesegitim.com.tr/yeni_sayfa_18.htm (Citi rano 12. 2. 2019). 475
European Regional/Spatial Planning Charter. 1984. Strasbourg, Council of Europe, 5 տէր. Faganel, A.,Trnavčevič, A., 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper, Založba Univerze na Primor skem, 184 str. Fraser, H., Taylor, N., 2016. Neoliberalization, Universities and the Public Intellectual Species, Gender and Class and the Production of Knowledge. Paigrave Macmillan, 142 տէր. Frelih, M., Knez Račič, L, Miklič Cvek, L., Turk, J., 2009. Devetdeset let geo grafske knjižnice. Dela, 32, str. 135-153. Fridl, J., 1998. Oris razvoja kartografije in geografije. V: Fridl, J. in sod. (ur.). Ge ografski atlas Slovenije. Država v prostoru in času. Ljubljana, DZS, str. 50-51. Furlan, D., 1953. Nova padavinska karta Slovenije. Geografski vestnik, 25, str. 189-196. Gabrovec, M., 2013. Open borders with uncoordinated public transport: the case of Slovenian-Italian border. European Journal of Geography, 4,4, տէր. 78-87. Gabrovec, M., Bole, D., 2006. Dostopnost do avtobusnih postajališč. Geografski vestniku, 2, str. 39-51. Gabrovec, M., Lep, M., Bole, D., 2007. Analysis of commuter responses to extensive changes in the supply of public transport - a case study of Dol pri Ljubljani, Slovenia. Slovak journal of civil engineering, 2007 /1, տէր. 19-23. Gabrovec, M., Razpotnik Viskovič, N., 2012. Ustreznost omrežja javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji z vidika razpršenosti poseli tve. Geografski vestnik, 84,2, str. 63-72. Gabrovšek, F., 2007.60 years of Karst research institut ZRC SAZU: The insider's story of who in who at
the Karst Research Institute. Acta Carsologica, 36, 3, str. 353-355. Galič, A., Došen, A., 2017. Kozmografija Sebastiana Münstera kao renesansno zrcalo svijeta. Geoadria, 22,1, str. 65-104. Galois, В., 1976. Ideology nad the idea of nature: the case of Peter Kropotkin. Antipode, 8,3, տէր. i-i6. Gams, L, 1957.0 intenzivnosti recentnega preoblikovanja in о starosti reliefa v Sloveniji. Geografski vestnik, 27-28, str. 310-325. 476
Gams, L, 1959a. H geomorfologiji kraškega polja Globodola in okolice. Acta Carsologica, 2, i, տէր. 27-65. Gams,L, 1959b. Pohorsko Podravje, razvoj kulturne pokrajine. Ljubljana, SAZU, 197 str. Gams, L, 1959c. Pohorsko Podravje in motorizirani turizem. Turistični vestnik, 7,12, str. 320-322. Gams, L, 1959d. Poskus s ploščicami v Podpeški jami. Naše jame, 1, str. 76-77. Gams, I., i960. Prečni jamski profil in njegova odvisnost od lege skladov. Naše jame, 2, str. 47-54. Gams, I., 1961. H geomorfologiji Bele krajine. Geografski zbornik, 8,1, str. 191-240. Gams, L, 1963a. Jamski turizem, razvoj v polpretekli dobi in sedanja problematika. Turistični vestnik u, ii, str. 293-295. Gams, L, 1963b. Meritve korozijske intenzitete v Sloveniji in njihov pomen za geomorfologijo. Geografski vestnik, 34, str. 3-20. Gams, I., 1965. Types of accelerated corrosion. V: Stelei, O. (ur.). Problems of the speleological research. Proceedings of the International speleological conference held in Brno June 29-July 4. Praga, Academia, str. 133-139. Gams, I., 1966a. K hidrologiji ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cer kniškim poljem. Acta Carsologica, 4, ì, str. 5-54. Gams, L, 1966b. On the hydrology of the territory among the poljes of Postojna, Planina and Cerknica. Acta Carsologica, 4, i, տէր. 5-54. Gams, L, 1967. Svetozar Ilešič - šestdesedetnik. Geografski vestnik, 39, str. 3-10. Gams, I., 1971. Podtalne kraške oblike. Geografski vestnik, 43,1, str. 27-45. Gams, L, 1972a. Geografsko raziskovanje krasa v Sloveniji. Geografski vestnik, 44,1, str. 57-74. Gams, L, 1972b. Prispevek k
mikroklimatologiji vrtač in kraških polj. Geografski zbornik, 13, str. 7-78. Gams, L, 1974a. Kras: zgodovinski, naravoslovni in geografski oris. Ljubljana, Slovenska matica, 358 str. Gams, L, 1974b. O konceptu geografije za 2. in 3. razred. Geografski obzornik, 21,2-3, str. 7-10. Gams, I., 1977. Sedemdesetletnica Svetozaija Ilešiča. Geografski vestnik, 49, str. 3-8. 477
Gams, L1978. The polje: the problem of definition. Zeitschrift fur Geomorpho logie, 22,2, տէր. 170-181. Gams, L, 1981. Chemical erosion of carbonates in Yugoslavia. Geographica Iugoslavica, 3,1, տէր. 41-51. Gams, I., 1983. Stanje in perspektive slovenske raziskovalne geografije. Geo grafski vestnik, 40, str. 9-18. Gams, I., 1985/1986. Kontaktni fluviokras. Acta Carsologica, 14/15, ì, str. 71-87. Gams, I., 1986a. Mednarodne primerjalne meritve površinske korozije s pomo čjo standardnih apneniških tablet. Zbornik Ivana Rakovca, 26, str. 361-386. Gams, I., 1986b. Osnove pokrajinske ekologije. Ljubljana, Filozofska fakulteta, 175 str. Gams, I., 1987. Regionalna geografija v sistemu geografske znanosti. Dela, 4, str. 1-13. Gams, L, 1990a. Depth of Rillenkarren as a measure of deforestation age. Studia carsologica, 1,1, տէր. 29-36. Gams, I., 1990b. Melik in njegov čas. Geografski vestnik, 62, տէր. 19-26. Gams, L, 1991. Misli pred novim spreminjanjem študijskega načrta geografije na FF. Geografski obzornik, 38,1, str. 34-37. Gams, I., 1995. Types of the contact karst. Studia carsologica, 6,1, տէր. 98-116. Gams, I., 1996. Termalni pas v Sloveniji. Geografski vestnik, 68, տէր. 5-38. Gams, L, 1997. Sedemdeset let prof. dr. Darka Radinje. Geografski vestnik, 69, str. 228-231. Gams, I., 2001. William Morris Davis, Anton Melik, siemenski nivoji in pobočni procesi. Geografski zbornik, 41, str. 203-219. Gams, I., 2003. Kras v Sloveniji v prostoru in času. Ljubljana, Založba ZRC SAZU, 516 str. Gams, L, 2004. Kras v Sloveniji v prostoru in času. Ljubljana, Založba ZRC, 516 str. Gams, I.,
2006.0 pomenu Antona Melika za slovensko geografijo. Geografski vestnik, 78, ì, str. 79-86. Gams, I., KunaverJ., Radinja, D., 1973. Slovenska kraška terminologija. Ljubljana, Katedra za fizično geografijo, Univerza v Ljubljani, 76 str. Garcia Ramon, M. D., 2004. The spaces of critical geography: an introduction. Geoforum, 35, տէր. 523-524. Garrison, W. L., i960. Spatial structure of the economy: III. Annals of the Association of American Geographers, 50, տէր. 357-373. 478
Gašperič, R, 2007. Cartographic Images of Slovenia through time (Kartografske upodobitve Slovenije skozi čas). Acta geographica Slovenka, 47,2, str. 245-273. Gašperič, R, 2018. Stari zemljevidi ozemlja Slovenije. V: Ster, K., Žagar Karer, M. (ur.). Historični seminar 13. Ljubljana, Založba ZRC, str. 67-94. Gavazzi, A., 1903. Trag öledbe na Velebitu? Glasnik hrvatskog naravoslovnog društva, 14, ì, str. 459-460. Gavazzi, A., 1909. Jezero PHve. Glasnik Zemaljskog muzeja u Bosni і Herce govini, 12,2, str. 1-7. Gavazzi, A., 1919. Prilozi za limnologijų PUtvica. Zagreb, Izvješće o razpravama matematičko-prirodoslovnega razreda, 80 str. Gavazzi, A., 1922. Geografijski institut sveučilišta u Ljubljani. Nastavni vjesnik, 30, str. 536-539. Gavazzi, A., 1925. O meteoroloških postajah v Sloveniji. Geografski vestnik, 1, str. 55-61. Genorio, R., 1985. Mobilnost in način poselitve slovenskih gospodinjstev v Torontu. Geografski vestnik, 57, str. 57-64. Geografija. Filozofska fakulteta, 1969. V: Petdeset let slovenske Univerze v Lju bljani 1919-1969. Modic, R. (ur.). Ljubljana, Univerza v Ljubljani, str. 231-243. Geografija Ljubljane, 2002. Pak, M. (ur.). Univerza v Ljubljani, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, 237 str. Geografija Podravja, 2017. Drozg, V, Horvat, Ա, Konečnik Kotnik, E. (ur.) Maribor, Univerzitetna založba Univerze v Mariboru, 362 str. Geografija stika Slovenske Istre in Tržaškega zaliva, 2012. Ogrin, D. (ur.). GeograFF, 12. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 341 str. Geografija, študijski program. 1998. Ljubljana, Oddelek z
geografijo FF UL, in str. Geografija turizma in regionalno prostorsko planiranje. 1977. Geographica Slovenica, 5. Ljubljana, Inštitut za geografijo Univerze, 309 str. Geografski atlas Slovenije: država v prostoru in času, 1998. Fridl J., Kladnik, D., Orožen Adamič, M., Perko, D. (ur.), Ljubljana, DZS, 360 str. Geografsko raziskovanje turizma in rekreacije v Sloveniji. 2014. Cigale, D., Lampič, B., Potočnik Slavič, I., Repe, B. (ur.). Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, 228 str. 479
Geoffrey, J. M., Preston, E. J., Eileen, W. J. 1993. АД possible worlds: a history of geographical ideas. John Wiley and Sons, New York, 585 տէր. Geographica Slovenka, 24. Geografija in narodnosti/Geography and Ethnicity. Gosar, A. (ur.). Ljubljana, Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, 299 str. Glojek, K., Gregorič, A., Ogrin, M., 2018. Onesnaženost zraka s črnim ogljikom: študija primera iz Loškega Potoka. Dela, 50, str. 5-43. Gober, P., Glasmeier, A. K., Goodman, J. M., Plane, D. A., Stafford, H. A., Wood, J. S., 1995. Employment Trends in Geography, 3: Future Demand Conditions. The Professional Geographer, 47,3, տէր. 336-346. Godeša, В., 1994. Leta okupacije 1941-1945. V: Repež, M. (ur.). 75 let Univerze v Ljubljani: 75 let neprekinjenega delovanja Univerze v Ljubljani: 1919-1994. Ljubljana, Univerza, str. 11-17. Gorenjska v obdobju glokalizacije, 2013. Rogelj, B., Potočnik Slavič, I., Mrak, I. (ur.). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 365 str. Gosar, A., 1978. Začasno zaposlovanje iz SR Slovenije v tujini. Geografski vestnik, 50, str. 65-80. Gosar, A., 1981. Problemi gradnje počitniških hišic v alpskem svetu Slovenije. V: Brinovec, S. (ur.). Gorenjska, 12. zborovanje slovenskih geografov Kranj-Bled. Ljubljana, Geografsko društvo Slovenije, str. 237-250. Gosar, A., 1982. Počitniška bivališča na slovenskem podeželju. V: Peterle, L. (ur.). Geografske značfinosti preobrazbe slovenskega podeželja. Ljubljana, Geografsko društvo Slovenije, str. 166-174. Gosar, A., 1987. Geografski vidik razvoja počitniških bivališč na Notranjskem in
Primorskem. V: Habič, P. (ur.). Notranjska, 14. zborovanje slovenskih geografov. Ljubljana, Zveza geografskih društev Slovenije, str. 251-264. Gosar, A., 2001. Učinki slovensko-hrvaške meje in osamosvojitve na turizem v hrvaški in slovenski Istri. Dela, 16, str. 135-163. Gosar, A., 2005a. Alumni klub geografov Univerze v Ljubljani - poročilo predsednika. Ljubljana, arhiv Alumni kluba geografov Univerze v Ljubljani. Gosar, A., 2005b. The recovery and the transition of tourism to market economy in Southeastern Europe. V: Ashworth, G., Hartmann, R. (ur.). Horror and human tragedy revisited. New York, Sydney, Cognizant Communication Corporation, տէր. 195-2x0. Gosar, A., 2019. Alumni klub geografov (osebni vir). Ljubljana. 480
Gosar, A., Jurinčič L, 2003. Sustainable tourism in the Alpen-Adria region: reality and goals. Dela, 19, str. 141-151. Gosar, A., 2012. From ethnic to national: political geography in Slovenia. Ge ografski vestnik, 84, i, տէր. 219-226. Gradivo za študij predmetov Geografija prebivalstva in geografija podeželja. 1974. Klemenčič, V. (ur.). Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geo grafijo, 32 str. Gradnik, R., 1946. Toplinski odnošaji v Blejskem in Bohinjskem jezeru. Geo grafski vestnik, 18,1-4, str. 94-125. Gradnik, R., 1947. Kolebanje vodne gladine v Bohinjskem in Blejskem jezeru. Geografski vestnik, 19, str. 111-128. Grafoskop. 2019. URL: https://kreativa-educa.com/proizvod/grafoskop-arcus-250W/ (Citirano 12.2.2019). Gspan, A., i960. Simon Rutar. Ljubljana, Slovenski biografski leksikon 9, zv. Raab-Schmid. Guelke, L., 1974. An idealist alternative in human geography. Annals of the Association of American Geographers, 14, տէր. 193-202. Guelke, L., 1982. Historical understanding in geography: An idealist approach. Cambridge idr., Cambridge University Press, 109 տէր. Gulič, A., Plevnik, A., 2000. Prometna infrastruktura in prostorski razvoj Slo venije: novejša analitična spoznanja. IB revija : za strokovna in metodološka vprašanja gospodarskega, prostorskega in socialnega razvoja Slovenije, 34, 2, str. 52-60. Guštin, S., 2018. Interaktivni prostorski scenarij spreminjanja rabe tal na pode želju občine Izola. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 191 str. Habič, S., Vobovnik-Avsenak, A., Bogataj-Gradišnik, K.,
Dolar, J., 1986. Slovenci v svetu: slikovite predstavitve slovenskih dežel in sveta na starih zemljevidih. Ljubljana, NUK, 33 str. Halfacree, K., 2006. Rural space: constructing a three-fold architecture. V: Cloke, P. J. (ur.). Handbook of Rural Studies. London, Sage Publications, տէր. 44-62. Hamelin, L.-E., 2008. Traits de la carrière de Pierre George. Cahiers de géo graphie du Québec, 52,146 տէր. 481
Harris, C.D., Ullman E.L., 1945. The nature of cities. Annals of the American Academy of Political and Social Science, 242, տէր. η-гη. Harrison, S., 2005. What kind of science is physical geography? V: Castree N., Rogers A., Sherman D. (ur.). Questioning geography, Fundamental Debates, Malden, idr., Blackwell Publishing Ltd. տէր. 81-95. Harrison, S., 2009. Environmental Systems: Philosophy and Applications in Physical Geography. V: Clifford N. J., Holloway S. L., Rice S. P., Valentine G. (ur.). Key Concepts in Geography. Second edition. London idr., SAGE Publications Ltd. տէր. 251-264. Hartshorne, R., 1939. The Nature of Geography: A Critical Survey of Current Thought in the Light of the Past. Annals of Association of American Ge ographers, 29,3, տէր. 173-658. Hartshorne, R., 1955. „Exceptionalism in Geography“ Re-Examined. Annals of the Association of American Geographers, 45,3, տէր. 205-244. Harvey, D., 1969. Explanation in geography. London, Arnold, XX, 521 տէր. Harvey, D., 1972. Revolutionary and counter-revolutionary theory in geography and the problem of ghetto formation. Antipode: A Radical Journal of Ge ography, 4,2, տէր. 1-13. Harvey, D., 1973. Social justice and the city. London, Edward Arnold, 336 տէր. Harvey, D., 2005. A Brief History of Neoliberalism. Oxford: Oxford University Press, 256 տէր. Hay, I., 2001. Critical Geography and Activism in Higher Education. Journal of Geography in Higher Education, 25, 2, տէր. 141-146. Hekatejeva karta sveta. 2019. URL: https:/Avww.google.si/search?q=hecataeus+map ôctbm=ischôtsource=iu8dctx=iôdir=Kc_-
krXvTeYuVM%253A%252CLxeooZS-wcHPuM%252C_8cvet=i8msg=Al4_-kRSnij8B2vhFFhoEqTeyDIndcAV3g sa=X ved=2ahUKEwjO_7Xi57jhAhXOi6QKHbh9ATcQsQEwAHoECAk QBA#imgrc=kJ7İcooPCgYz5M: vet=ı (Citirano 5.4.2019). Herberstein, S., 1951. Moskovski zapiski. Ljubljana, DZS, 277 str. Herberstein, S., 2001. Moskovski zapiski. Ljubljana, Slovenska matica, 290 str. Herbertson, A. J., 1913-1914. Natural Regions. Geographical Teacher, 7, տէր. 158-163. Herodot iz Halikarnasa, 2006. Zgodbe. Slovenska matica, Ljubljana, 901 str. Holt-Jensen, A., 1981. Geography: Its history and Concepts. London, Harper and Row Publishers, 167 տէր. 482
Holt-Jensen, A., 2009. Geography, its History and Concepts: A Student Guide. Los Angeles, Sage, 264 տէր. Holt-Jensen, A., 2018. Geography, History and Concepts. 5th ed. Los Angeles, Sage, 276 տէր. Homer-Sovrè, A., 1984. Odiseja. Ljubljana, Mladinska knjiga, 202 տէր. Hooson, D., 2001. Geography in Russia: Glories and Disappointments. V: Dunbar, G. A. (ur.). Geography: Discipline, Profession and Subject since 1870. An International Survey. Kluwer Academic Publishers, տէր. 225-243. Horvat, U., 1990. Vrednotenje primernosti pokrajine za turizem in rekreacijo. Magistrsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 224 str. Horvat, Ա, 2000. Razvoj in učinki turizma v Rogaški Slatini. Ljubljana, Založba ZRC, 213 str. Horvat, Ա, 2011. Petdeset let delovanja Oddelka za geografijo in študija geografije v Mariboru. Revija za geografijo, 6-і, str. 103-122. Hriberšek, M., 2013. Po Plinijevem nebu in zemlji. Komentar h knjigam 1-6 Plinijevega Naravoslovja. Ljubljana, Založba ZRC, 806 str. Hubbard R, Kitchin R., Bartley В., Fuller D., 2002. Thinking Geographically. Space, Theory and Contemporary Human Geography. London, New York, Continuum, X, 275 տէր. Huggett, R., Robinson, M., 1996. Changing worlds, changing geographies. Introduction. V: Douglas, L, Huggett, R., Robinson, M. (ur.). Companion Encyclopedia of Geography: The Environment and Humankin. London, New York, Routledge, տէր. 793. Ilgo, F, 1968. Zdraviliški turizem prikazan na primeru Rogaške Slatine, v aplika ciji na ostale rekreativne zdraviliške centre SRS. Magistrsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta
Univerze v Ljubljani, 132 str. International Student Workshop Tracking the Ljubljana Urban Region 2012/2013. 2013. Zavodnik Lamovšek, A., Kušar, S., Diliinger, A. (ur.). Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, 2013,108 տէր. Ibn Battuta. 2011. URL: http://content.time.com/time/specials/packages/article/o,28804,2o84273_2o84272_2o84270,oo.html (Citirano 3. 9. 2018). Ibn Battuta. Veliko popotovanje. 2016. Ljubljana, Založba FDV, 215 str. Ilešič, S., 1937. Nekaj smernic v sodobnem morfogenetskem proučevanju. Ge ografski vestnik, 12-13,str· 114-156. 483
Ilešič, S., 1939. Gospodarske spremembe in struktura Slovenije v luči poklicne statistike in delavskega zavarovanja. Ljubljana, Socialno ekonomski institut, Zbirka študij, 5,37 str. Ilešič., S., 1947a. Gospodarska in politična geografija sveta. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 381 str. Ilešič, S., 1947b. Rečni režimi v Jugoslaviji. Geografski vestnik, 19, str. 71-110. Ilešič, S., 1949. Glasovi o načelni problematiki geografije. Geografski vestnik, 20-21, str. 342-346. Ilešič, S., 1950a. Sistemi poljske razdelitve v Sloveniji. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2 knjiga, 119 str. Ilešič, S., 1950b. Slovenska geografija v 30 letih ljubljanske univerze. Geografski vestnik, 22, str. 215-218. Ilešič, S., 1950. Zgodovina geografije [tipkopis]. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Prirodoslovno matematična fakulteta, Oddelek za geografijo, 79 str. Ilešič, S., 1951. Podolžni profil Soče. Geografski vestnik, 23, str. 41-66. Ilešič, S., 1952. Gospodarska geografija sveta. Amerika. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 484 str. Ilešič, S., 1953. Podolžni profil zgornje Save. Geografski vestnik, 25, str. 27-44. Ilešič, S., 1957. Gospodarska geografija sveta. Afrika, Južna Azija, Avstralija z Oceanijo in južnim polarnim svetom. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 690 str. Ilešič, S., i960. Ob sedemdesetletnici profesorja Antona Melika. Geografski vestnik, 32, str. 3-9. Ilešič, S., 1963. Aplicirana geografija ali aplikacija geografije? Geografski vestnik, 35, str. 91-100. Ilešič, S., 1966. Gospodarska geografija sveta. Evropa s Sovjetsko zvezo. Ljubljana, Državna
založba Slovenije, 163 str. Ilešič, S., 1968a. Krepki glasovi za matematizacijo geografije. Geografski vestnik, 40, str. 151-152. Ilešič, S., 1968b. Peter Haggett, Locational Analysis in Human Geography. London. Edward Arnold (Publishers) LTD, first published 1965, reprinted 1966. Geografski vestnik, 40, str. 153-154 Ilešič, S., 1969a. Geografija. V: Modic,T. (ur.). Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani 1919-1969. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, str. 231-242. 484
Ilešič, S., 1969b. Položaj geografije v sklopu geografske znanosti. Geografski vestnik, 41, str. 81-91. Ilešič, S., 1969c. Simpozij o socialni geografiji v Ruskamenu pri Omišu. Geo grafski vestnik, 41, str. 148-149. Ilešič, S., 1972. Slovenska geografija v petdesetih letih Slovenskega geografskega društva. Geografski vestnik, 44, str. 166-180. Ilešič, S., 1974. Redakcijska zasnova in struktura predvidene regionalno-geografske monografije Slovenije. Geografski vestnik, 46, str. 103-114. Ilešič, S., 1979. Pogledi na geografijo.Teoretsko-metodološki prispevki, razprave in poročila. Ljubljana, Partizanska knjiga, 612 str. Ilešič, S., 1982. Vloga preučevanja podeželja v šestdesedetnem razvoju slovenske geografije. V: Peterle, L. (ur.): Geografske značilnosti preobrazbe slovenskega podeželja. Gradivo za posvetovanje geografov ob 60-letnici Geografskega društva Slovenije, Ljubljana, str. 3-10. Implementation of sustainable mobility in education. 2017. Resnik Planinc, T., Ogrin, M., Ilc, Klun M., Glojek, K., Vintar Maily, K., (ur). GeograFF, 23. Ljubljana, University Press, Faculty of Arts, 137 տէր. Inkpen, R., 2005. Science, Philosophy and Physical Geography. London, New York, Routledge, 164 տէր. Izpitni predpisi za diplomske in doktorske izpite na univerzi Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. 1925. n str. Izpitni predpisi Filozofske fakultete univerze Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. 1928.9 str. James, A., Gray, M., Martin, R., Plummer, P, 2004. (Expanding) the role of geography in public policy. Environment and Planning A, 36,11, str.1901-1905. James, E.
P., Martinj. G., 1993. All Possible Worlds: a History of Geographical Ideas. New York, John Wiley and Sons, 585 տէր. Jeršič, M., 1965. Družbena geografija Blejskega kota. Doktorska disertacija Ljubljana, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 313 str. Jeršič, M., 1967a. Problem iskorištavanja zemljišta u turističkoj pokrajini Bleda. V: Zbornik radova prvog jugoslavenskog simpozija о agrarnoj geografiji u Mariboru od 3. do. 5. decembra 1964. Ljubljana, Maribor; Komisija za agrarne strukture i agrarne pejsaže Saveza geografskih društava SFRJ, Institut za geografijo Univerze, Združenje visokošolskih zavodov, տէր. 89-92. 485
Jeršič, M., 1967b. Vpliv turizma na razvoj naselja Bled. Geografski vestnik 39, str. 101-122. Jeršič, M., 1968. Sekundarna počitniška bivališča v Sloveniji in Zahodni Istri. Geografski vestnik, 40, str. 53-67. Jeršič, M., 1977. Razvoj sodobne metodologije za prostorsko planiranje rekreacije. Geographica Slovenica, 5, str. 13-29. Jeršič, M., 1984. Prostorski učinki rekreacije prebivalstva Novomeške regije. V: Plut, D., Ravbar, M. (ur.). Dolenjska in Bela krajina, 13. zborovanje slovenskih geografov. Ljubljana, Geografsko društvo Slovenije, str. 276-290. Jeršič, M., 1987a.Turistični potencial in razvojne dileme notranjskega turizma. V: Habič, P. (ur.). Notranjska, 14. zborovanje slovenskih geografov. Ljubljana, Zveza geografskih društev Slovenije, str. 293-306. Jeršič, M., 1987b. Učinki počitniških stanovanj na okolje. Geographica Slovenica, 18, str. 65-84. Jeršič, M., 1989. Turizem kot možnost in nevarnost za ohranitev naravne in kulturne pokrajine. V՜: Lah, A. idr. (ur.). Slovenija 88. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, str. 338-341. Jeršič, M., 1998. Bližnja rekreacija prebivalcev Slovenije. Geographica Slovenica, 29,127 str. Jeršič, M., 1999. Prostorsko planiranje rekreacije na prostem. Ljubljana, Mini strstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje, 135 str. Jesenko, J., 1874. Prirodoznanski zemljepis. Ljubljana,Matica Slovenska,399 str. Johnson, L. C., 2009. Feminism/Feminist Geography. V: International En cyclopedia Of Human Geography. Kitchin R., Thrift N (ur.). Amsterdam itd., Elsevier, տէր. 44-58. Johnston, R. J., 1986. Philosophy
and human geography : an introduction to contemporary approaches. 2nd ed. London, Arnold, XL, 178 str.Johnston, R., 2009a. On Geographic and geography. New Zealand Geographer, 65, 3, str. 167-170. Johnston, R., 2009b. Popular geographies and geographical imaginations: Contemporary English-language geographical magazines. Geojournal, 74, 4, տէր. 347-362. Johnston, R., 2018. Geography. URL: https://www.britannica.com/science/ geography (Citirano 14.8.2018). 486
Johnston, R., Sidaway, J. D., 2016. Geography and Geographers: Anglo-Ame rican human geography since 1945. London, New York, Routledge, 544 տէր. Jovanovič, R, 1938. Uzdužni rečni profili. Njihovi oblici i stvaranje nove metode za pojedinačno i uporedno proučavanje uzdužnih rečnih profila. Beograd, Državna štamparija Kraljevine Jugoslavije, 248 str. Jurinčič, I., 2004. Načrtovanje in nadzor turističnega obiska v zavarovanih ob močjih s pomočjo analize nosilne zmogljivosti. V: Gosar, A. (ur.). Zavarovana območja in njihov pomen za turizem : morska učna pot : Mesečev zaliv in njegovi zakladi : strokovni seminar in terensko delo, 28.-29. november 2003, Strunjan. Koper, Univerza na Primorskem, str. 22-25. Jurinčič, I., 2005. Zmogljivost Koprskega primojja za turizem. Doktorska diser tacija. Ljubljana, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 232 str. Jurinčič, L, 2007. Vpliv globalnih podnebnih sprememb na vrednotenje turističnih resursov Slovenije. Turistična misel, 22,60 str. Jurinčič, I., Popič, A., 2009. Sustainable tourism development in protected areas on the pattern of Strunjan Landscape Park. Varstvo narave, 22, str. 177-192. Južnič, S., 2003. Hallerstein, kitajski astronom iz Mengša. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 135 str. Južnič, S., Bratec Mrvar, R., 2007. Blaž Kocen in začetki pouka geografskih vsebin ter geografije med Slovenci. Razstavni katalog. Ljubljana, Slovenski šolski muzej, 120 str. Kamniška Bistrica - geografska podoba gorske doline, 2017. Ogrin, D. (ur.), GeograFF, 22. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani,
341 str. Kerski, J. J., 2016. Interpreting our world. 100 discoveries that revolutionized geography. ABC-CLIO, LLC, 387 տէր. Kert, В., 1976. Delovne migracije iz obmejnih območij občine Lenart v slovenskih goricah v zamejstvo. Geografski vestnik, 48, str. 147-150. Kertei, R., 1965. Demografski učinki urbanizacijskih vplivov v občini Ljubljana Vič-Rudnik. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 78 str. Kitchin, R., 2006. Positivistic geographies and spatial science. V: Approaches to human geography. Aitken, S., Valentine, G. (ur.). London itd., Sage pu blications, տէր. 20-29. 487
Kladnik, D., 1999. Leksikon geografije podeželja. Ljubljana, Inštitut za geo grafijo, 318 str. Klemenčič, M. M., 1975. Sodobni prelog v SR Sloveniji. Geografski vestnik, 47, str. 75-90. Klemenčič, M. M., 1987. Sistemska teorija: pot k novi regionalni geografiji? Dela, 4, str. 32-40. Klemenčič, M. M., 1997. Novosti v študijskem programu. Novice, Oddelek za geografijo FF UL, str. 3-4. Klemenčič, M. M., 2005. Regija in regionalna struktura Slovenije. Dela, 23, str. 5-58. Klemenčič, M. M., 2006. Teoretski pogled na razvojne strukture slovenskega podeželja. Dela, 25 (Slovenska politična geografija in podeželje na razpotju), str. 159-171. Klemenčič, M. M., 2018.0 predmetu Geografija podeželja (ustni vir, 27.3.2018). Klemenčič, M. M., Drozg, V., 2005. Geografija - njeno poslanstvo in pomen. V: Kunaver, J. (ur.): Slovenska šolska geografija s pogledom v prihodnost, Ljubljana, DZS, str. 57-84. Klemenčič, M. M., Klemenčič, V., 2000. Oddelek za geografijo. V: SumiJ. (ur.). Zbornik Filozofske fakultete 1919-1999. Ljubljana, Filozofska fakulteta, str. 191-223. Klemenčič, M., Klemenčič, V., 2010. Die Kärntner Slowenen und die Zweite Republik: zwischen Assimiliemngsdruck und dem Einsatz für die Umsetzung der Minderheitenrechte. Celovec; Ljubljana; Dunaj / Klagenfürt, Laibach, Wien, Mohorjeva založba / Hermagoras Verlag, 666 տէր. Klemenčič, V, 1952. Rast prebivalstva na Slovenskem Koroškem v obdobju 1934-1951. Geografski vestnik, 24, str.115-134. Klemenčič, V., 1953. Urbanizacija okolice Kamnika. Geografski vestnik, 25, str. 73-92. Klemenčič, V, 1958. Richard R. Randall: Political
Geography of Klagenfurt Bassin. Geographical Review, Juli 1957, New York, տէր. 406-419;. Povzetek objavljen v: Geografski vestnik, 29-30, str. 216-2x7. Klemenčič, V, 1959. Pokrajina med Snežnikom in Slavnikom, gospodarska geografija. Ljubljana, SAZU, 197 str. 488
Klemenčič, V., 1968. Problemi mešane strukture gospodinjstev in kmečkih go spodarstev v Sloveniji (Prispevek k študiju urbanizacije). Geografski vestnik, 40, str. 19-52. Klemenčič, V., 1971. Prostorska diferenciacija Slovenije po selitveni mobilnosti prebivalstva. Geografski zbornik / Acta geographica, 12, տէր. 135-220. Klemenčič, V., 1974. Odprta meja med Jugoslavijo in Italijo in vloga manjšin. Teorija in praksa, n, 9-10, str. 928-936. Klemenčič, V., 1976.0 položaju slovenske geografije. Geografski vestnik, 48, str. 3-7. Klemenčič, V., 1987. Dileme o položaju in vsebini regionalne geografije v sistemu znanosti. Dela, 4, str. 14-22. Klemenčič, V., 1987. Državna meja na območju Slovenije in obmejna območja kot poseben geografski fenomen. Razprave in gradivo, 20, str. 57-79. Klemenčič, V., 1989. Oddelek za geografijo. V: Melik, V. in sod. (ur.). Zbornik Filozofske fakultete v Ljubljani. Ljubljana, Filozofska fakulteta, str. 113-117. Klemenčič, V., 2005. Poskus opredelitve sodobnih problemov razvoja kulturne pokrajine slovenskega podeželja. Dela, 24, str. 171-184. Klemenčič, V., 2009. Družbena/socialna geografija na Univerzi v Ljubljani v luči preteklega in sodobnega dogajanja v slovenski družbi. Dela, 32, str. 19-32. Klemenčič, V., Klemenčič, M. M., 2000. Oddelek za geografijo. Zbornik Filo zofske Fakultete Univerze v Ljubljani, str. 191-194. Knez Račič, L, Dolgan-Petrič, M., 1997. Nekaj misli ob preureditvi kartografske zbirke Oddelka za geografijo Filozofske fakultete. Knjižničarske novice, 7, ì, str. 14-15. Knjižnica. Oddelek za geografijo. URL: http://geo.ff.uni-
lj.si/knjiznica/knjiznica (Citirano 20.12.20x7). Kodelja, B., Zebre, M., Stepišnik, Ա, 2013. PoledenitevTrnovskega gozda. Lju bljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 63 str. Koderman, M., 2014. Počitniška bivališča v Občini Piran. V: Cigale, D., Lampič, B., Potočnik Slavič, L, Repe, B. (ur.). Geografsko raziskovanje turizma in rekreacije v Sloveniji. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 121-136. Koderman, M., 2015. „Nazaj v domači kraj“: prostorske in turistične razsežnosti obiskovanja Slovenije s strani slovenskih izseljencev in njihovih potomcev iz Avstralije. Koper, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales, 2x9 str. 489
Koderman, M., Salmič, S., 2013. Prebivati ob »jezeru bliz' Triglava«: prostorska analiza počitniških bivališč v občini Bohinj. V՜: Mrak, L, Potočnik Slavič, I., Rogelj, B. (ur.). Gorenjska v obdobju glokalizacije. Bled, Ljubljana, Znan stvena založba Filozofske fakultete, str. 111-126. Kodre, G., 2010. Analiza predmetnika študija geografije na Univerzi v Ljubljani v obdobju 1920-2010. Seminarska naloga. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 154 str. Kokole, J., 1966. Bibliografija doktorskih disertacij Univerze v Ljubljani in drugih visokošolskih in znanstvenih ustanov v Sloveniji: 1920-1965. Ljubljana, 186 str. Kokole, V., 1962. Funkcije slovenskih mest: poskus opredelitve z ozirom na strukturo aktivnega prebivalstva. Geografski vestnik, 34, str. 21-60. Kokole, V., 1966. Anton Melik (1.1.1890 do 8. VI. 1966) - In memoriam. Ge ografski vestnik, 38, str. 3-10. Kokole, V., 1971. Centralni kraji v SR Sloveniji. Geografski zbornik, 12, str. 5-133. Kokole, V., 1976a. Prispevek k identifikaciji ruralno-urbanega kontinuuma. Geografski vestnik, 48, str. 93-109. Kokole, V., 1976b. Sistemi, sistemska teorija in modeli. Geografski vestnik, 48, str. 159-168. Kritische Geographie [tematska številka]. 2008. geographische revue, io, 2,96 str. URL: http://www.geographische-revue.de/archiv/gr2-08.pdf (Citirano 14. 8. 2018). Kolbezen, M., 1957. Monografija k. o. Stožice. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 39 str. Kolnik, K., 1998. Education offixture geography teachers in Slovenia. V: Kohnová, J. (ur.). Učitel a
jeho univerzitetni vzdělávání na přelomu tisíciletí = Teachers and their university education at the turn of the millennium: sborník referátů z mezinárodní konference, Praha, Česká republika, 23.-25. září 1998 = proce edings of the international conference, Prague, Czech Republic, September 23-25,1998. Praha: Univerzita Karlova, Pedagogická fakulta = Praga, Charles University, Faculty of Education, տէր. 269-274. Kolnik, К., 20o8. Razvoj geografskih kurikulov in izobraževalni potencial ge ografije na začetku 21. stoletja. Dela, 29, str. 77-87. Kolnik, K, Resnik Planinc,T, 2006. Izobraževalno poslanstvo geografije. Šolsko polje: revija za teorijo in raziskave vzgoje in izobraževanja, 17,5/6, str. 71-82. 490
Komac, В., Natek, K., Zorn, M., 2008. Geografski vidiki poplav v Sloveniji. Ljubljana, Založba ZRC, 180 str. Kopernik, N., 2003. O revolucijah nebesnih sfer / De revolutionibus orbium caelestium. Prevod, spremna študija in opombe: Vesel, M. Ljubljana, Historia Scientiae, Založba ZRC, 154 str. Korošec, B., 1978. Naš prostor v času in projekciji. Ljubljana, Geodetski zavod SR Slovenije in Geodetska uprava SRS, 298 str. Košak, M., 1978. IV. Jugoslovanski simpozij o problemih pouka geografije v Ohridu. Geografski obzornik, XXV, 1-2. Ljubljana, str. 41-42. Košak, M., 2019. Poimenovanje predmeta didaktika geografije (osebni vir, 5.3. 2019). Ljubljana. Krajevni leksikon Dravske banovine, 1937. Ljubljana, Zveza za tujski promet za Slovenijo, 786 str. Krajevni leksikon Slovenije, 1995. Orožen Adamič, M., Perko, D., Kladnik, D. (ur.). Ljubljana, DZS, 638 str. Kralj, B., 2018. Večkriterijsko vrednotenje za potrebe načrtovanja razmestitve defibrilatorjev. Študentsko raziskovalno poročilo pri predmetu Napredne metode za geografe. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 32 str. Kranjc, A., 1972. Kraški svet Kočevskega polja in izraba njegovih tal. Geografski zbornik, 13, ì, str. 129-194. Kranjc, А., 1981a. Poplavni svet na Kočevskem polju. Geografski zbornik, 21,1, str. 117-155. Kranjc, A., 1981b. Prispevek k poznavanju razvoja krasa v Ribniški Mali gori. Acta Carsologica, 9, ì, str. 27-85. Kranjc, A., 1981C. Sedimenti iz Babje jame pri Mostu na Soči. Acta Carsologica, ю, ì, str. 197-212. Kranjc, A., 1984. J. V. Valvasor - prvi slovenski jamar in krasoslovec?
Obzornik, mesečna ljudska revija Prešernove družbe, 84, str. 156-160. Kranjc, A., 1985. Poplavni svet ob Pivki. V: Gospodaric, R. (ur.). Ljudje in kraji ob Pivki. Knj. 2. Postojna, Kulturna skupnost Postojna, str. 155-172. Kranjc, A., i985֊i986a. Cerkniško jezero in njegove poplave. Geografski zbornik, 25, h str- 75~I23- 491
Kranjc, A., 1985-198613. Underground fluvial sediments transport as an example from Škocjanske jame (Kras, Slovenia). Acta Carsologica, 14/15, i, str. 109-116. Kranjc, A., 1989.0 krasu izven Kranjske v Valvasorjevem delu Slava vojvodine Kranjske. Acta Carsologica, 18, ì, str. 105-112. Kranjc, А., 1990a. Geomorfološki elementi v Valvasorjevi »Slavi vojvodine Kranjske«. V: Natek, K. (ur.), Geomorfologija in geoekologija, Zbornik re feratov 5. znanstvenega posvetovanja geomorfologov Jugoslavije, Ljubljana, ZRC SAZU, str. 55-59. Kranjc, A., 1990b. Jamski turizem na Krasu - med nastarejšimi turističnimi panogami. V: Orožen Adamič, M. (ur.). Primorje: zbornik 15. zborovanja slovenskih geografov, Portorož, 24.-27. oktobra 1990. Ljubljana, Zveza geo grafskih društev Slovenije, str. 237-240. Kranjc, A., 1990C. Valvasor in kraško podzemlje. V: Vovko, A. (ur.). Valvasorjev zbornik: ob 300-letnici izida Slave vojvodine Kranjske. Ljubljana, SAZU, str. 211-219. Kranjc, A., 1992. Intenzivnost zakrasevanja v dolomitnem krasu (na primeru Lašč). Geografski vestnik, 64,1, str. 9-18. Kranjc, A., 1997. Karstology and speleology in Slovenia : from the history of karst and cave science to their perspectives. Annales, 7, ix, տէր. 95-րօշ. Kranjc, A., 1999. Speleothem fall (an example of a sudden stalactite collapse in Škocjanske jame). Acta Carsologica, 28, i, str. 201-214. Kranjc, A., 2002. Anthron Society (Postojna 1889 - 1911), the beginning of or ganised speleology in Slovenia. Acta Carsologica, 31,1, տէր. 223-232. Kranjc, A., 2006. Baltazar Hacquet (1739/40-1815), the pioneer of karst geo
morphologists. Acta Carsologica, 35,2, str. 163-168. Kranjc, A., 2013. Ivan Gams - krasoslovec. Geografski zbornik, 53, i, տէր. 9-21. Kranjc, A., 2017. Balthasar Hacquet-predhodnik krasoslovja in speleologije. Ljubljana, Glasnik Slovenske matice, 34, տէր. 29-37. Kranjc, A., Kogovšek, J., 1994. Krasoslovje in speleologija. Raziskovalec, 24, i, տէր. 16-31. Kranjc, A., Mihevc, A., 1988. Poplavni svet ob Notranjski Reki. Geografski zbornik, 28, ì, str. 193-218. Kranjec, S., 1925. Iz naše šolske geografije. Geografski vestnik, 2, str. 123-130. 492
Kranjec, S., 1935. Učni načrt za geografijo v višjih razredih srednjih šol. Geo grafski vestnik, 1-4, str. 186-187. Kranjec, S., 1960-1971. Šarabon Vinko. V: Alfonz Gspan idr. (ur.). Slovenski biografski leksikon. 3. knj. Raab-Švikaršič. Ljubljana, SAZU, str. 582-583. Kranjec, S., 1963. Aleksander Supan, nemški geograf slovenskega rodu. Geo grafski vestnik, 35, str. 65-69. Kranjec, S., 1964. Geografija. V: Bernik, F., Melik, A., Kranjec, S., Murko, V. (ur.). Slovenska matica, 1864-1964, Zbornik razprav in člankov. Ljubljana, Slovenska matica, str. 195-219. Kranjec, S., 1971. Šarabon Vinko. Ljubljana, Slovenski biografski leksikon, n. zv., Stele-Švikaršič. Krevs, M., 2008. Sense of Place and Quality of Life in Post-socialist Societies. V: Sense of Place, Health and Quality of Life (Ur.: Eyles J. Williams A.), Ashgate, London, str. 135-152. Krevs, M., 2014-2015. Intervjuji na temo prihodnosti geografije, izvedeni z izbra nimi vidnimi predstavniki stroke z različnih delovnih področij na univerzah v Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Franciji in Združenih državah Amerike: Peter Mandl, Josef Strobl, Ulrich Michel, Stuart Aitken, Dan Montello, Paul Longley, Nicholas Clifford, Gill Valentine, David Unwin, Nicholas Tate; izvedeno v manjšem obsegu: Waldo Tobler, Maus Frantz, John Loder, Phil LeGonnidec, Malcolm Comeaux. Izvedeno v okviru sobotnega leta. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. Krevs, M., 2017. Študentsko študijsko odraščanje. Izbrane ilustracije na podlagi študentskih izdelkov z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v
Ljubljani. Plakat na Zborovanju slovenskih geografov in Melikovih dnevih v Mariboru na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ma riboru, 22.-23.9.2017. URL: https://goo.gl/PBHD8X (Citirano 16.9.2018). Krišelj, M., 1979. Valorizacija prostora za potrebe kmečkega turizma na primeru škofjeloške občine. Magistrska naloga. Šenčur, Ljubljana, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 109 str. Krišelj, M., 1981. Kmečki turizem na Gorenjskem. V: Brinovec, S. (ur.). Gorenjska, 12. zborovanje slovenskih geografov Kranj-Bled 1981. Ljubljana, Geografsko društvo Slovenije, str. 215-220. Kronika geografskega društva 1925-1945.1945. Geografski vestnik, 17, str. 126-127. 493
Krošelj,T., 2012. Scenariji spreminjanja gladine podtalnice obalnega vodonosnika v Gazi. Študentsko raziskovalno poročilo pri predmetu Geoinformacijski modeli, simulacije in scenariji. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 30 str. Kržišnik, J., 1926. Iz naše šolske geografije. Geografski vestnik, 2-3, str. 1x1-114. Kuhar, R., 2018 (avgust). Opešana univerza: Kako se z zategovanjem pasu uničuje slovensko visoko šolstvo. Mladina. URL: https://www.mladina.si/187r29/ opesana-univerza/ (Citirano 5.2. 2019) Kuhn, T., 1996. The structure of scientific revolutions. Third edition. Chicago, London, The University of Chicago Press, 212 տէր. Kuhn, T. S., 2012. The structure of scientific revolutions. Fourth edition. 50th anniversary edition. The University of Chicago Press, 217 տէր. Kunaver, J., 1961. Visokogorski kras vzhodnih Julijskih in Kamniških Alp. Ge ografski vestnik, 33, ì, str. 95-135. Kunaver, J., 1962. Terminologija visokogorskih kraških oblik. Geografski vestnik, 34, i, str. 123-127. Kunaver, J., 1966. On the location factor of the caves in Upper Soca Valley, with special regard to the Kanin Mountains. V: Verico, R, Zorzin, R. (ur.). Alpine caves: Alpine karst systems and their environmental context : Proceedings of the international congress, Asiago - Italy, June nth - 14th, 1992. Asiago, Federazione Speleologica Veneta, Gruppi Speleologici Vicentini, տէր. 275-282. Kunaver, J., 1970. O nekaterih kvantitativnih metodah v sodobni geografiji. Geografski obzornik, 17, str. 8-13. Kunaver, J., 1972. Geomorfološki razvoj Kaninskega pogoija s
posebnim ozirom na razvoj glaciokraškega reliefa. Doktorska disertacija, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, 333 str. Kunaver, J., 1975. H geomorfološkemu razvoju Bovške kotline v pleistocenu. Geografski vestnik, 47, str. 11-41. Kunaver, J., 1978. Intenzivnost zakrasevanja in njegovi učinki v zahodnih Julijskih Alpah - Kaninsko pogorje. Geografski vestnik, 50,1, str. 33-50. Kunaver, J., 1980. Razvoj in sledovi zadnje stadialne poledenitve v Zgornjem Posočju. Geografski vestnik, 52, str. 17-36. Kunaver, J., 1983. Geomorfološki razvoj Kaninskega pogoija s posebnim ozirom na razvoj glaciokraškega reliefa. Geografski zbornik, 22, str. 197-346. 494
Kunaver, J., 1985/1986. K problematiki geomorfološkega kartiranja in tipologije visokogorskega glaciokraškega reliefa. Acta Carsologica, 14/15, ì, str. 173-182. Kunaver, J., 1987. O komparativnih metodah v geomorfologiji visokogorskega krasa. Geografski vestnik, 59,1, str. 117-126. Kunaver, J., 1989. Didaktika geografije včeraj, danes in jutri. V: Plut, D. (ur.), Geografija in aktualna vprašanja prostorskega razvoja: 70 let geografije na ljubljanski univerzi. Dela, 6, Ljubljana, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, Znanstveni inštitut, str. 40-51. Kunaver, J., 1990a. Poznoglacialne morene v najvišjih delih posoških Julijskih Alp in poskus njihove datacije. V: Natek, K. (ur.). Geomorfologija in geoekologija. Zzbornik referatov 5. znanstvenega posvetovanja geomorfologov Jugoslavije, Krško, 18. do 23. junij 1990. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, str. 207-215. Kunaver, J., 1990b. H geomorfologiji dolomitnega prevala Vršič v Julijskih Alpah. Geografski vestnik, 62, str. 79-98. Kunaver, J., 1996. Problemi pouka geografije v Sloveniji v luči kurikularne pre nove. Geografija v šoli, 5,3, str. 3-9. Kunaver, J., 1999a. Geomorfološki razvoj doline Krnice in njene zadnje poledenitve. Dela, 13, str. 63-75. Kunaver, J., 1999b. Profesor Svetozar Ilešič kot pedagog. Geografski vestnik, 71, str. 157-176. Kunaver, J, 1999c. Šolska geografija v Sloveniji na prelomu stoletja. V: Klemen čič, M. M., Pak, M. (ur.). Razvojne možnosti Slovenije = Development of the possibilities of Slovenia = The firture of the cities = 80th anniversary of the Department of Geography. Dela,
14. Ljubljana, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, str. 77-90. Kunaver, J., 2009a. Začetnik naše znanstvene in šolske geografije. Slovenska matica o Janezu Jesenku (1838-1908), Delo, 51, št.5 (8.1.2009), str. 17. Kunaver, J., 2009b. Novejša raziskovalna in pedagoška prizadevanja ter dosežki katedre za didaktiko geografije na ljubljanski univerzi. Dela, 32, str. 73-84. Kunaver, J., 2016. Origine et distribution des aretes de pente (skedenj), des chaudrons à neige (kotlich) et des puits à neige : versant sud-est du massif du Kanin (Slovénie). Karstologia, 67,1, տէր. 43-52. 495
KunaverJ., Haubrich, H., Marentič-Požarnik, B., Lipovšek, L, Klemenčič, M. M., Drozg, V., Kolenc-Kolnik, K., Umek, M., Resnik Planine,T., Popit, S., 2005. Slovenska šolska geografija s pogledom v prihodnost. Ljubljana, DZS, 179 տէր. Kunaver, J., Ogrin, D., 1993. Spodmoli v stenah kraškega roba. Annales : anali Koprskega primorja in bližnjih pokrajin, 3,3, str. 61-66. Kurikulum za vrtce, 1999. Strokovni svet RS za splošno izobraževanje, 54 str. Kuripešič, B., 2001. Putopis kroz Bosnu, Srbiju, Bugarsku i Rumeliju 1530. Beograd, Cigoja štampa, 62 str. Kušar, S., 2010. Postmoderni pristopi v ekonomski geografiji - institucionalni pristop. Geografski vestnik, 82,2, str. 25-38. Kušar, S., 2019. Green infrastructure as a facilitator to sustainable spatial de velopment in rural areas: Experiences from the Vipava Valley (Slovenia). European Countryside, 11,1, տէր. 17-28. Lah, A., 1965. Ljubljansko baije. Problemi urejanja in gospodarskega izkoriščanja v obdobju 1945-1961. Ljubljana, Dela SAZU, 196 str. Lakatos, L, 1978 (ponatis i989).The methodology of scientific research program mes. Philosophical Papers Volume I. Cambridge New York, Port Chester, Melbourne, Sydney, Cambridge University Press, 250 տէր. Lampič, В., 2000. Agricultural pollution of the environment in Slovenia from the aspect of energy and nitrate consumptions. Moravian geographical reports, 8,2, տէր. 2-13. Lampič, В., 2002. Agrarno obremenjevanje okolja na Slovenskem v energetski osvetlitvi: na izbranih primerih. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, 208 str.
Lampič, B., 2005. Kmetijstvo kot priložnost sonaravnega razvoja podeželja v Sloveniji. Dela, 23, str. 167-219. Lampič, B., 2007. Okoljska in razvojna vloga kmetijstva v Mestni občini Lju bljana. Dela, 28, str. 359-379. Lampič, B., 2009. Vrsta in intenzivnost okoljskih učinkov cestnega prometa. V: Špes, M., Ogrin, D. (ur.). Okoljski učinki prometa in turizma v Sloveniji. GeograFF, 5. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 54-61. Lampič, B., Bedrač, M., Cunder,T, Klun, M., Mrak, L, Slabe Erker, R., 2016. Trajnostna naravnanost kmetijstva v slovenskih regijah. GeograFF, 20. Lju bljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, 146 str. 496
Lampič, В., Bobovnik, N., Kušar, S., Zavodnik Lamovšek, A., Foški, M., 2018. Nacionalna evidenca funkcionalno degradiranih območij v Sloveniji, 2017. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov. URL: https://www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/fdo17/ (Citirano 7. ì. 2019). Lampič, B., Cigale, D., Kušar, S., Potočnik Slavič, I., Zupančič, J., 2017. Strokov na podpora fokusnim skupinam v sklopu priprave Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050. Sklop 4, Gorska in obmejna območja. Zaključno poročilo. Ljubljana, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 80 str. Lampič, B., Kušar, S., Zavodnik Lamovšek, A., 2017. Model celovite obravnave fiinkcionalno degradiranih območij kot podpora trajnostnemu prostorskemu in razvojnemu načrtovanju v Sloveniji. Dela, 48, str. 5-59. Lampič, B., Mrak, I., 2007. Nature conservation in Slovenia. V: Vysúdil, M., Lampič, B., Sulzer, W. (ur.). Sustainable environmental research: promoting international cooperation and mutual assistance in natural parks. Olomouc, Palacký University, տէր. 26-34. Lampič, B., Mrak, L, 2008. Vrednote, vrednosti in razvojni potenciali območij varovanja. Dela, 29, str. 145-159. Lampič, B., Mrak, I., Plut, D., 2011. Geographical identification of development potential for the sustainable development of protected areas in Slovenia. Hrvatski geografski glasnik, 73,2, տէր. 49՜^5· Larivière, V, Haustein, S., Mongeon, R, 2015. The oligopoly of academic publi shers in the digital era. PLoS ONE, 10,6, str. 1-15. Lave, R., Wilson, M. W., Barron E. S., Biermann, C., Carey, M. A.,
Duvall, C. S., Johnson, L., Lane, K. M., McClintock, N., Munroe, D., Pain R., Proc tor, J., Rhoads, B. L., Robertson, M. M., Rossi, J., Sayre, N. E, Simon, G., Tadaki, M., Van Dyke, C., 2014. Intervention: Critical physical geography. The Canadian Geographer / Le Géographe canadien, 58, i, տէր. x-io. Lave, R., 2014. Engaging within the Academy: A Call for Critical Physical Geography. ACME: An International E-Journal for Critical Geographies, U, 4, տէր. 508-515. Lenntrop, B., 2008. Innovation Diffusion as Spatial Process (1953): Torsten Hägerstrand. V: Key Texts in Human Geography. Edited by Phil Hubbard, Rob Kitchin and Gill Valentine. Sage, Los Angeles itd., տէր. i-8. 497
Letna poročila o delu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (za obdobje 1960-2004). Ljubljana, Filozofska fakulteta. Lichtenberger, E., 1984. The German-speaking Countries. V: Geography since the second world war. An International Survey. Johnston, R. J., Gavai, R (ur.). London, Sydney, Croom Helm; Totowa, Barnes c Noble, տէր. 156-184. Lipoglavšek-Rakovec, S., 1950. Slovenski izseljenci.Geografski vestnik, 22, տէր. 3֊6օ. Livingstone, D. N., 1993. The Geographical Tradition: Episodes in the history of a contested enterprise. Oxford: Blackwell Publishers, 444 տէր. Ljubljana - Geografija mesta, 2002. Gabrovec, M., Orožen Adamič, M. (ur.). Ljubljana, Ljubljansko geografsko društvo in Založba ZRC, 297 str. Lovrenčak, F, 1977. Zgornja gozdna meja v Kamniških Alpah v geografski luči. Geografski zbornik, 16, str. 5-150. Lovrenčak, F,1979. Laboratorijske analize prsti (laboratorijski priročnik za ge ografe). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, PZE za geografijo, 51 str. Lovrenčak, F, 1986. Zgornja gozdna meja v Julijskih Alpah in na visokih kraških planotah Slovenije Geografski zbornik, 26,1, str. 7-62. Lovrenčak, F, 1987. Regionalna geografija v slovenski geografiji. Dela, 4 (Teorija in metodologija regionalne geografije), str. 52-64. Lovrenčak, F, 1994. Pedogeografija. Ljubljana, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, 187 str. Lovrenčak, F, 1996. Matematična geografija. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 266 str. Lovrenčak, F, 1997. Značilnosti prsti na pobočju Tičnice pri Rakeku. Dela, 12, str. 265-273. Lovrenčak, F, 1998.
Pedogeographic characteristics of the karst poljes in No tranjska (Slovenia). Geografia fisica e dinamica quaternaria, 21,1, տէր. 229-232. Lovrenčak, F, 2003. Osnove biogeografije. Ljubljana, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, 410 str. Lovrenčak, F, 2007. Zgornja gozdna meja slovenskih Alp, visokih kraških planot in Prokletij. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, 217 str. Lovrenčak, F, 2009. Razvoj fizične geografije na ljubljanski univerzi. Dela, 32, str. 33-42. 498
Lovrenčak, F., Vovk Korže, A., 2004. Priročnik za spoznavanje prsti na terenu. Ljubljana, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, 63 str. Lukman, F., K., 1935. Fran Orožen. Ljubljana, Slovenski biografski leksikon 6. zv., Mrkun-Peterlin. Mahnič,J., 2009. Pomen Slovenske matice za razvoj geografije (Uvodni nagovor k simpoziju o Kocenu). V: Kunaver, J. (ur.). Blaž Kocen 1821-1871, Življenje in delo očeta Kocenovih atlasov. Ljubljana, Slovenska matica, str. 11-12. Mal, J., 1925-1932. Cerk Josip. V: Izidor Cankar, Franc Ksaver Lukman idr. (ur.). Slovenski biografski leksikon. 1. knj. Abraham-Lužar. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, str. 76. Manohin, V, 1945. Podnebje Ljubljane. Geografski vestnik, 17, str. 3-48. Manohin, V, 1949.0 podnebju Ljubljane v dobi 1933-1947. Geografski vestnik, 20-21, str. 111-120. Maribor / Marburg. Prispevki h geografiji prijateljskih mest v Sloveniji in Nem čiji, 1994. Pak, M., Leib, J. (ur.). Maribor, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, 271 str. Martin, G. J. James, P. E., 1993. All Possible Worlds: a History of Geographical Ideas. New York, John Wiley and Sons, 585 տէր. Matičič, R, 1951. Geografska razprostranjenost smuškega sveta in nekaj smuških tur v Sloveniji. Seminarska naloga. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. Matvejevič, P., 2008. Mediteranski brevir. Ljubljana, Založba V.B.Z., 243 str. Medved, J., 1961. Problematika gorskih kmetij ob primeru Tople. Geografski vestnik, 33, str. 137-152. Medved, J., 1967a. Mežiška dolina: socialnogeografski razvoj zadnjih 100 let. Ljubljana, Mladinska knjiga,
186 str. Medved, J., 1967b. O vidikih in metodah preučevanja podeželske pokrajine. Geografski vestnik, 39, str. 155-160. Medved, J.,1972. Latinska Amerika. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 267 str. Medved, J., 1972. O geografskem proučevanju slovenske podeželske pokrajine. Geografski vestnik, 44, str. 91-113. Medved, J. 1973.0 novi orientaciji geografije kot učnega predmeta. Geografski obzornik, 20,1-2, str. 22-30. 499
MedvedJ.,1975· Sodobna koncepcija didaktike in metodike geografije. Geografski obzornik, 22,3-4, str. 35-41. Medved, J., 1978. Afrika. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 506 str. Medved, J., 1983.0 novi orientaciji geografije kot učnega predmeta. Geografski obzornik, 20,1-2, str. 22-30. Melik, A., 1921. Jugoslavija, zemljepisni pregled, 1. del. Ljubljana, Zbirka Pota in cilji, 283 str. Melik, A., 1923. Jugoslavija, zemljepisni pregled, 2. del. Ljubljana, Zbirka Pota in cilji, 522 str. Melik, A., 1927. Kolonizacija Ljubljanskega barja.Tiskovna zadruga, Ljubljana, 73 str. Melik, A., 1928. Pliocensko porečje Ljubljanice. Geografski vestnik, 4,1/4, str. 69-88. Melik, A., 1931. Hidrografski in morfološki razvoj na srednjem Dolenjskem. Geografski vestnik, 7,1, str. 66-100. Melik, A., 1935 (prvi zvezek), 1936 (drugi zvezek). Slovenija I., geografski opis, splošni del. Ljubljana, Slovenska matica, 701 str. Melik, A., 1938. Razvoj železnic na ozemlju Jugoslavije. Geografski vestnik, 14, str. 118-134. Melik, A., 1945a. Druga svetovna vojna in mi geografi. Geografski vestnik, 17, str. 105-115. Melik, A. 1945b. The development of the Yugoslav railways and their gravitation toward Trieste = Razvitie Jugoslavskih železnyh dorog і ih ustremiennost к Trstu = Le développement du réseau ferroviaire Yougoslave et son gravitation vers Trieste. Beograd: n տէր. Melik, A., 1946. Prirodno-geografska sestava Slovenije. Geografski vestnik, 18, տէր. Յ֊շշ. Melik, A., 1947. Naš petletni gospodarski načrt. Geografski vestnik, 19,1-4, str. 3-14. Melik, A., 1949a. Dr. Alfred Serko. Geografski
vestnik, 20-21, str. 339-341. Melik, A., 1949b. Slovenska Koroška (s karto v besedilu). Geografski vestnik, 20-21, ì, str. 3-30. Melik, A., 1950. Naša velika dela. Ljubljana, Slovenski knjižni zavod, 255 str. Melik, A., 1951. Pliocenska Pivka. Geografski vestnik, 23,1, str. 17-39. 500
Melik, A., 1952. Zasnova Ljubljaničinega porečja. Geografski zbornik, 1,1, str. 5-31. Melik, A., 1954. Slovenski Alpski svet. Ljubljana, Slovenska matica, 607 str. Melik, A., 1955. Nekaj glacioloških opažanj iz zgornje Doline. Geografski zbornik, 3, ì, str. 299-318. Melik, A., 1956a. Amerika in ameriška Slovenija, popotni zapiski. Ljubljana, DZS, 318 str. Melik, A., 1956b. Pliocenska Soča. Geografski zbornik, 4,1, str. 129-157. Melik, A., 1957. Štajerska s Prelamujem in Mežiško dolino. Ljubljana, Slovenska matica, 595 str. Melik, A., 1959a. Nova geografska dognanja na Trnovskem gozdu. Geografski zbornik, 5, ì, str. 5-25. Melik, A., 1959b. Posavska Slovenija. Ljubljana, Slovenska matica, 595 str. Melik, A., i960. Slovensko primorje. Ljubljana, Slovenska matica, 547 str. Melik, A., 1961. Fluvialni elementi na krasu. Geografski zbornik, 6,1, str. 333-362. Melik, A., 1964. Rast naših mest v novi dobi. Ljubljana, SAZU, 272 str. Melik, A., Gams, I., Marolt, S., Sore, A., Predan, D., Arlič, S., Rebernik, D., Žagar, M., Kolenik, E., Zupančič, Z., Radinja, M., Šifrer, M., 1954. Povodenj okrog Celja junija 1954. Geografski vestnik, 26, str. 3-58. Melik, V., 1989. Ljubljanska univerza in njeni predhodniki. V: Selih, A. (ur.). Zbornik ljubljanske univerze. V Ljubljani, Univerza Edvarda Kardelja, str. 7-17. Meze, i960. Bibliografija profesorja Antona Melika. Geografski vestnik, 32, str. 10-20. Meze, D., 1968. Hribovske kmetije in kmečki turizem. Turistični vestnik, 16, str. 59-68. Meze, D., 1975. Inštitut za geografijo (s kartografskim zavodom) pri Slovenski akademiji znanosti in
umetnosti. Geografski vestnik, 47, str. 161-164. Mihevc, A., 1985-1986. Geomorfološka karta ozemlja Logaških Rovt = Geomorphological map of Logaške rovte. Acta Carsologica, 14-15, ì, str. 207-218. Mihevc, A., 1996. Brezstropa jama pri Povirju. Naše jame, 38, str. 65-75. Mihevc, B., 1998. Slovenija na starejših zemljevidih. V: Geografski atlas Slovenije, država v prostoru in času. Ljubljana, DZS, str. 38-49. Mihevc, A., 2001. Speleogeneza Divaškega krasa. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 180 str. 501
Mihevc, A., 2007. New interpretations of fluvial sediments from the Kras. Dela, 28,2, տէր. 15-28. Mihevc, A., Slabe,T, Šebela, S., 1998. Denuded caves - An Inherited element in the Karst Morphology; The case from Kras. Acta Carsologica, 27,1, տէր. 165-174. Mihevc, A., Zupan Hajna, N., 1996. Clastic sediments from dolines and caves found during the construction of the motorway near Divača, on the classical Karst. Acta Carsologica, 25,1, տէր. 169—191. Mihevc, A., Zupan Hajna, N., 2007. Sestava in izvor klastičnih sedimentov iz vrtač in brezstropih jam pri Divači. V: Knez, M., Slabe,T. (ur.). Kraški pojavi, razkriti med gradnjo slovenskih avtocest. Ljubljana, Založba ZRC, str. 153-162. Miklavčič, M., 1960-1971. Srebrnič Josip. V: Alfonz Gspan idr. (ur.). Slovenski biografski leksikon. 3. knj. Raab-Švikaršič. Ljubljana, SAZU, str. 429-431. Millerjeva rekonstrukcija karte sveta Pomponiusa Mele iz leta 1898.2016. URL: https://upload.wikimedia.Org/wikipedia/commons/b/bd/Karte_Pomponi֊ us_Mela.jpg (Citirano 12.8.2018). Minca, C., 2009. Italian Language Geography. V: International Encyclopedia Of Human Geography. Kitchin R.,Thrift N (ur.). Amsterdam itd., Elsevier, str. 611-615. Miquel, A., 1967. La géographie humaine du monde musulman jusqu'au Xle siècle, Vol. ì. Paris, EHESS, 426 տէր. Mizuoka, Е, 2008. Subsumption of space into society and alternative spatial strategy, geographische revues, 10,2, տէր. 7-19. Mizuoka, E, Mizuuchi T., Hisatake T., Tsutsumi K., Fujita T., 2005. The critical heritage ofJapanese geography: its tortured trajectory for eight decades. Envi ronment and
Planning D: Society and Space, 23, տէր. 453-473. Moolman,T., Donaldson, R., 2017. Career paths of geography graduates. South African Geographical Journal, 99,3, տէր. 252-266. Mrak, L, 2007. Onesnaženost ledenika Baltoro kot posledica turistične dejav nosti. Dela, 28, str. 381-396. Mrak, L, 2009a. Sonaravni razvoj turizma in rekreacije v visokogorju. Doktorsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 203 str. Mrak, L, 2009b. Značilnosti in okoljski vplivi gorništva. V: Okoljski učinki prometa in turizma v Sloveniji. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 141-152. 502
Mrak, L, гои. High mountain areas and their resilience to tourism development. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, i68 str. Mrak, I., Merchel, S., Benedetti, L., Braucher, R., Bourlès, D., Finkel, R., Reitner, J. гою. Uporaba metode datiranja površinske izpostavljenosti na primeru podora Veliki vrh. V: Zorn, M., Komac, B., Pavšek, M., Pagon, P, (ur.). Od razumevanja do upravljanja. Ljubljana, Založba ZRC, str. 105-111. Murdoch, J., 2006. Post-structuralist Geography: A Guide to Relational Space. London,Thousand Oaks, New Delhi, Sage Publications Ltd., 220 տէր. Muri, G., Jovičič, A., Mihevc, A., 2013. Source assessment of deposited parti cles in a Slovenian show cave (Postojnska jama): evidence of long-lasting anthropogenic impact. International journal of speleology, 42,3, տէր. 225-233. Murphy, A., 2007. Geography’s place in higher education in the United States. Journal of Geography in Higher Education, 31,1, str. 121-141. Münster, S., 2014. Cosmographia. Elektronska reprodukcija izdaje iz leta 1544, Basel, Heinrichům Petri Internet Archive, URL: https://img.raremaps.com/ xlarge/35932.jpg (Citirano 6. n. 2018). Nagrobnik družine Peterlin na ljubljanskih Zalah, Oddelek37A, vrsta 5,grob 8. Naldini, P., 2001. Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis ljudsko Koper. Darovec, D. (ur.). Koper, Knjižnica Annales Majora, 343 տէր. Naprudnik, M., 2016. Regionalno načrtovanje - včeraj, danes, jutri. IB Revija, 50,2, str. 41-43. Naravne nesreče v Jugoslaviji s posebnim ozirom na metodologijo geografske ga proučevanja. Zbornik zveznega simpozija o
metodologiji geografskega proučevanja naravnih nesreč. 1983. Radinja, D. (ur.). Ljubljana, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, 148 str. Natek, K., Natek, M., 1999. Države sveta 2000. Ljubljana, Mladinska knjiga, 704 str. Natek, K., 2ooi.The life and work ofWilliam Morris Davis (1850-1934) (življe nje in delo Williama Morrisa Davisa (1850-1934). Geografski zbornik (Acta geographica), 41, str. 154-165. Natek, К., 2007. Periglacial landforms in the Pohorje mountains. Dela, 27, տէր. 247-263. Natek, M., 1998. Petinsedemdeset let Geografskega društva Slovenije oziroma Zveze geografskih društev Slovenije. Geografski obzornik, 45,1, str. 22-27. 503
Natek, M., Perko, D., 1999.50 let Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Geografija Slovenije, 1. Ljubljana, Založba ZRC, 176 str. Navodila za inskripcijo na univerzi Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. 1920.16 str. Nikolič, S. M., 1977. Uvod u geografiju - istorija geografije і geografskih otkrića. Beograd, Naučna knjiga, 316 str. Nir, D., 1990. Regional as a Socio-enviromental System. An Introduction to a Systemic Regional Geography. Dordrecht, Klüver Academic Publishers, 183 տէր. NM slike [listkovni katalog knjižnice Narodnega muzeja Slovenije]. URL: http://nmslike.nms.si/nmslike/NMslike.asp (Citirano 5.1.2019). Odgovorno do prostora! URL: https://www.zaps.si/index.phpPm_kHodgovorno_ do_prostora (Citirano 6.3.2018). 0‘Grady, P, 2004. Thales of Miletus. Internet Encyclopedia of Philosophy. URL: http://www.iep.utm.edu/thales/ (Citirano 27.10.2017). Ogrin, D., 1992. Vpliv padavinskih in temperaturnih razmer na debelinski pri rastek dreves (na primeru treh pokrajinskih tipov v Sloveniji). Geografski zbornik, 31, str. 107-161. Ogrin, D., 1994. Mezoklimatogeografija Koprskega primojja in njene spremembe v zadnjih stoletjih. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 326 str. Ogrin, D., 1996. Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik, 68, str. 39-56. Ogrin, D., 2005. Spreminjanje podnebja v holocenu. Geografski vestnik, 77,1, str. 57-66. Ogrin, D., 2014. Tendence spreminjanja podnebja po 2. svetovni vojni na jugo vzhodu Krasa. Dela, 41, str. 81-100. Ogrin, D., Klemenčič, M. M., Gosar, A., 1999. Geografija na
Univerzi v Ljubljani. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 14 str. Ogrin, D., Kosmač, S., 2013. Valvasorjevi prikazi vremena in podnebja v Slavi vojvodine Kranjske. Dela, 40, str. 39-53. Ogrin, D., Vysoudil, M., 2011. Topoklimatska karta obalnega pasu Slovenske Istre. Dela, 35, str. 5-25. Ogrin, D., Vysoudil, M., Ogrin, M., Koželj, T, 2017. Topoklimatske razmere. V: Ogrin, D. (ur.). Kamniška Bistrica - geografska podoba gorske doline. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 45-70. 504
Ogrin, M., 2007. Proučevanje širjenja prometnega onesnaževanja v pokrajini z metodo diñxzivnih vzorčevalnikov. Doktorska disertacija. Univerza v Lju bljani, Filozofska fakulteta, 199 str. Ogrin, M., 2008. Prometno onesnaževanje ozračja z dušikovim dioksidom v Ljubljani, GeograFF, 1, Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, Oddelek za geografijo, 87 str. Ogrin, M., 2009. Prometno obremenjevanje ozračja. V: Špes, M., Ogrin, D. (ur.). Okoljski učinki prometa in turizma v Sloveniji. GeograFF, 5. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 62-72. Ogrin, M., Ogrin, D., Močnik, M., Smolej, A., Vengar, R., 2011. Prihodnost zimskega turizma na Planini pod Golico v luči globalnega segrevanja. Dela, 36, str. 5-23. Ogrin, M., Vintar Maily, K., 2013. Primerjava poletne onesnaženosti zraka z dušikovim dioksidom v Ljubljani med letoma 2005 in 2013. Dela, 40, str. 55-72. Ogrin, M., Vintar Maily, K., Planinšek, A., Močnik, G., Drinovec, L., Gregorič, A., Iskra, L, 2014. Onesnaženost zraka v Ljubljani: koncentracije dušikovih oksidov, ozona, benzena in črnega ogljika v letih 2013 in 2014. GeograFF, 14. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, 123 str. Ogrin, M., Vintar Maily, K., Planinšek, A., Gregorič, A., Drinovec, L., Močnik, G., 2016. Nitrogen dioxide and black carbon concentrations in Ljubljana. GeograFF, 18. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, 118 տէր. Ogrin, M., Vozelj,T., Zemlja, K., Resnik Planinc T., A holistic approach to achi eving sustainable mobility in the Alps. V: NATA, Roberta V. (ur.). Progress in education. 52. New
York: Nova Science Publishers, տէր. 1-42. Okoljski učinki prometa in turizma v Sloveniji. 2009. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, 205 str. Olas, L., 1957. Razvoj in problemi sezonskega zaposlovanja prekmurskega pre bivalstva, Geografski vestnik, 27-28, str. 176-208. Olas, L., 1976. Dvolastništvo - dejavnik v razvoju Prekmurja kot obmejne regije. Geografski vestnik, 48, str. 151-155. Operativni načrt o sodelovanju ministrstev pri pripravi regionalnih razvojnih programov za obdobje 2021-2027. Predlog za obravnavo. 2019. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, interno gradivo, 64 str. 505
Orožen Adamič, M., Urbanc, M., 2005. Odzivi na Atlant. V: Adant (faksiminirana izdaja). Ljubljana, Založba ZRC SAZU, str. 16-17. Osrednja humanistična knjižnica. Oddelčne knjižnice. URL: http://www.ff.uni-lj.si/OHK/OHK/0_knjiznicah_OHK (Citirano 20.12.2017). О-T karta sveta. 2018. URL: https://en.wikipedia.0rg/wiki/T_and_O_map#/ media/File:Radkarte_MKLi888.png (Citirano 12.8.2018). Paasi, A., 1996. Territories: Boundaries and Consciousness: the Changing Geography of the Finnish - Russian Border, John Willey Son Publishers. London, LTD, 376 տէր. Pajk, M., 1912. f Dr. Jos. Cerk. Carniola: Izvestja Muzejskega društva za Kranj sko, 3,3, str. 216-219. Рак, M., 1969. Družbenogeografski razvoj zgornjega Dravskega polja. Geografski zbornik, n, str. 283-402. Pak, M., 1973. Trgovska središča v Ljubljani, Mariboru in Kranju. Geografski vestnik, 45, str. 47-70. Pak, M., 1977. Socialnogeografski problemi deformacij stanovanjske strukture v mestih. Časopis za kritiko znanosti, 19-20, str. 186-199. Pak, M., 1981. Nekaj misli o položaju v slovenski geografiji. Geografski vestnik, 53, str. 73-83. Pak, M., 1987.0 sodobni regionalni geografiji. Dela, 4, str. 23-31. Pak, M., 1993: Geografska problematika narodnostne sestave prebivalstva Lju bljane. Geographica Slovenka, 24, str. 51-64. Pak, M., 2000. Problematika razvoja oskrbnega središča Kranja. Kranjski zbornik 2000, str. 197-206. Pak, M., 2004. Specifični elementi v funkcijski zgradbi Ljubljane. Dela, 22 (Geografska problematika Ljubljane in Zagreba), str. 27-37. Pak, M., 2009. Svedejša prihodnost slovenske regionalne geografije. Dela,
32, str. 5-17. Pak, M., Orožen Adamič, M. (ur.), 1992. Slovenia, geographic aspects of a new independent European nation. Ljubljana, The Association of the Geographical Societies of Slovenia, 97 տէր. Pantograf. 2019. URL: https://tokoonline88.com/alat-gambar-pantograf-unik-mengubah-skala-dengan-akurat/ (Citirano 12.2.2019). 506
Pavček, T, 1993. Popotnik. Galeb, 3 (november 1993). Čedad, Zadruga Novi Matajur, str. 1. Pavček, T., 2007. Za domišljijsko potovanje in domače branje [izbor poezije Toneta Pavčka]. Ljubljana, Rokus Klett, 73 տէր. Peake, L., Sheppard, E., 2014. The Emergence of Radical/Critical Geography within North America. ACME, 13,2, տէր. 305-327. Peet, R., 1977. The development of radical geography in the United States. Progress in human geography, 1,3, տէր. 64-87. Pelc, S., 1994. Promet v obmejnem območju severovzhodnega dela slovensko-hrvaške meje. Znanstvena revija, Družboslovje in filozofija, = Social sciences and philosophy, 6,1, str. 37-53. Pelc, S., Černe, A., 1993. Območja prometne privlačnosti med središči urbanega sistema Slovenije, Geografski vestnik, 65, str. 69-78. Pelc, S., Drozg, V., 2009. Rural geography in Slovenia - an overview. Revija za geografijo, 4, i, տէր. 27-36. Penck, A., Brückner, E., 1909. Die Alpen im Eiszeitalter, 3 zv. Leipzig, Chr. Herm. Tauchnitz, 1x99 տէր. Pennington, P, 1988. Kdo je odkrival svet. Ljubljana, Delavska enotnost, 320 str. Perko, D., 1999. Petdesetletnica Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Geografski obzornik, 46,1, str. 24-27. Peterca,M., 2001. Matematična kartografija. Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, 211 str. Petrič, 1.1977. Geografski razvoj Loškega potoka. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 62 str. Petrus Coppus fecit: De summa totius orbis, 2001. Razstavni katalog, Piran, 60 str. Pietrus Coppus Fecit: De summa totius orbis (razstavni
katalog), 2001. Piran, Galerija Hermana Pečariča, 60 str. Pipan, P, 2015. Trideseta obletnica Ljubljanskega geografskega društva. Geo grafski vestnik, 87, ì, str. 150-151. Pirog, D., 2014. Destinations of geography graduates in the labour market in Poland and other countries. Geographia Polonica, 87,1, str. 95-in. Pivec-Stelè Melita. 1932. Naše knjižnice. Glasnik Muzejskega društva za Slo venijo, 13, str. 71-92. 507
Plevnik A., 1998. Potovalne navade prebivalcev izbranih stanovanjskih območij Maribora. Geografski vestnik, 70, str. 91-113. Plevnik, A., Mladenovič, L., Balant, M., Koblar, S., Kukovec, M., 2019. Uvrstite mobilnost med strateške priložnosti: nacionalne smernice za pripravo Mobilnostnih načrtov za ustanove. Ljubljana, Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, 58 str. Plinij Starejši, 2013. Naravoslovje 1, kozmografija in geografija (prevod: Hriberšek, M.). Ljubljana, Historia Scientiae, Založba ZRC, 362 str. Plut, D., 1976. Koprsko Primoije in njegova valorizacija za kmetijstvo in turizem. Magistrska naloga. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 141 str. Plut, D., 1977a. Sekundarna počitniška bivališča (vikendi) - nov pejsažni in funkcijski element okolja v dolini zgornje Krke. Geographica Slovenica, 5, str. 173-179. Plut, D., 1977b. Valorizacija kopališč in onesnaževanje okolja v Koprskem Pri morju. Naše okolje, 5/77, str. 250-254. Plut, D., 1977c. Fizičnogeografska regionalizacija Koprskega Primorja s pomočjo faktorske analize. Geografski vestnik, 49 (1977), str. 165-171. Plut, D., 1981a. Odlagališča odpadkov v Blejskem kotu kot degradacijski element turistične pokrajine. V: Brinovec, S. (ur.). Gorenjska, 12. zborovanje slovenskih geografov Kranj-Bled. Ljubljana, Geografsko društvo Slovenije, str. 186-196. Plut, D., 1981b. Pokrajinska ekologija Bele krajine. Raziskovalno delo Inštituta za geografijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Geographica Slovenica, 12. V: Pak, M. (ur). Ljubljana, Inštitut za geografijo Univerze, str. 141-166. Plut,
D., 1982. Geografija - med Scilo in Karibdo. Geografski obzornik, 29, 3-4, str. 31-42. Plut, D., 1984. Vode v Beli krajini in njihova uporaba: hidrogeografska razi skava Bele krajine. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 403 str. Plut, D., 1987. Slovenija - zelena dežela ali pustinja? Ljubljana, Univerzitetna konferenca ZSMS, 237 str. Plut, D., 1989. Ob 70-letnici poučevanja in raziskovanja geografije na ljubljanski univerzi. Dela, 6, str. 1-8. Plut, D., 1991. Entropijska zanka. Radovljica, Didakta, 151 str. 508
Plut, D., 1994. Potrebna je sonaravna dejavnost. V: Okolje v Sloveniji, Lah, A. (ur.). Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, str. 23-26. Plut, D., 1995. Brez izhoda? Svetovni okoljski procesi. Ljubljana, DZS, 189 str. Plut, D., 1998. Varstvo geografskega okolja. Ljubljana, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, 311 str. Plut, D., 1999. Pokrajinski vidiki sonaravnega razvoja zavarovanih območij slovenskih Alp. Dela, 13, str. 103-113. Plut, D., 2004. Zeleni planet? Prebivalstvo, energija in okolje v 21. stoletju. Radovljica, Didakta, 239 str. Plut, D., 2006. Environmental resources and tourism progress. Turizam kao faktor regionalnog razvoja : Zbornik radova /Međunarodni naučni seminar Turizam kao faktor regionalnog razvoja, Tuzla, 09.-10. 05. 2005/. Tuzla, Univerzitet, Prirodno-matematički fakultet, Odsjek za geografiju, str. 23-30. Plut, D., 2007. Sonaravni razvoj (napredek) in geografija. Dela, 28, տէր. 287-304. Plut, D., 2009. Oris raziskovanja na področju okoljske geografije ob 90-letnici Oddelka za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete. Dela, 32, str. 43-69. Plut, D., 2010. Geografija sonaravnega razvoja. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, 255 str. Plut, D., 2012. Prehranska varnost sveta in Slovenije. Dela, 38, str. 5-23. Plut, D., 2014. Sonaravni razvoj Slovenije - priložnosti in pasti. GeograFF, 13. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, 244 str. Plut, D., Cigale, D., Lampič, B., Mrak, L, Kavaš, D., Slabe Erker, R., Trebše, P., Pleterski, A., Štular, B., Pirnat, J., Keršič-Svetel, M., Pečnik, M., 2008. Trajnostni razvoj
varovanih območij - celostni pristop in aktivna vloga države: trajnostno gospodarjenje v varovanih območjih z vidika doseganja skladnejšega regionalnega razvoja. Končno poročilo projekta. Ljubljana, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 188 str. Plut, D., Špes, M., Brečko Grubar, V., Hudoklin J., 2002. Okoljevarstveni vidiki prostorskega razvoja Slovenije. Razprave Filozofske fakultete. Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 292 str. Plut, D.,Trobec,T, Lampič, B., 2013. Regionalni viri Slovenije. Vodni viri Bele Krajine. E-GeograFF, 7. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 107 str. 509
Po kreatívni potí do znanja. URL: http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/novica/n/javni-razpis-po-kreativni-poti-do-znanja-2017-2020/ (Citirano 2.3.2018). Pocock, D. C. D., 1983 .The paradox of humanistic geography. Area, 15, տէր. 355—358. Podatki uslužbenk Slovenske bibliografije, 2019. Odsotnost bibliografskih podatkov o Viktorju Peterlinu v bazah Slovenske bibliografije Narodne in univerzitetne knjižnice (osebni vir, 5. ì. 2019). Ljubljana. Pogačar, P., Kušar, S., Cof, A., Černe, B., Zenkovič, N., 2016. Opredelitev in določitev prednostnih območij za stanovanjsko oskrbo. Ljubljana, Prostorsko, urbanistično in arhitekturno projektiranje, Petra Pogačar s.p., Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 96 str. URL: http:// www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/studije/PROSO_koncno_porocilo.pdf (Citirano 6.3.2018). Pogačnik, V., 1989a. Filozofska fakulteta po sedemdesetih letih delovanja. V: Melik, V. in sod. (ur.). Zbornik Filozofske fakultete v Ljubljani. Ljubljana, Filozofska fakulteta, str. 17-19. Pogačnik, V, 1989b. Filozofska fakulteta v Ljubljani. V: Selih, A. (ur.). Zbornik ljubljanske univerze. V Ljubljani, Univerza Edvarda Kardelja, str. 31-35. Pogledi na trajnostni razvoj ob reki Vipavi v občini Miren-Kostanjevica: rezul tati študentskih projektnih nalog. 2016. Kušar, S. (ur.). Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 19 str. Pomurje: geografki pogledi na pokrajino ob Muri, 2009. Kikec,T. (ur.). Murska Sobota, Zveza geografskih društev Slovenije in Društvo geografov Poimuja, 263 str.
Poročila o delu Filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani, 1961-2003. Poročila o delu Oddelka za geografijo, njegovem materialnem stanju in posebna poročila o delu Fizičnogeografskega laboratorija. Poročilo o delu za leto 1975.1976. Raziskovalna skupnost Slovenije. Ljubljana, 280 str. URL: http://www.arrs.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1975.pdf (Citirano 12. 2.2019). Poročilo PZE za geografijo, 1977. Program znanstvenoraziskovalnega dela Filozofske fakultete v Ljubljani.Ljubljana, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, str. 69-77. 510
Potočnik Slavič, L, 2010. Endogeni razvojni potenciali slovenskega podeželja. GeograFF, 7. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, 131 str. Potočnik Slavič, L, Schmitz, S., 2013. Farm tourism across Europe. European Countryside, 5,4, տէր. 265-274. Potovanja Marka Pola. 1954. Ljubljana, Mladinska knjiga, 244 տէր. Praprotnik, N., 2017. Balthasar Hacquet in njegovo botanično delovanje na Slovenskem. Ljubljana, Glasnik Slovenske matice, 34, str. 7-28. Predstavitveni zbornik študijskega programa: Drugostopenjski magistrski pe dagoški dvopredmetni študijski program Geografija. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. URL: http://www.ff.uni-lj.si/ Portals/o/Dokumenti/Studij/Druga%2ostopnja/PredstavitveniZborniki/ PedagoskiDvopredmetni/Geografija֊DVOP_PED.pdf (Citirano 24.4.2014). Program za študij geografije na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. 1971.37 str. Prosen, M., 2008. Hallerstein in astronomija. Ljubljana, Jutro, 47 str. Radinja, D., 1951. Sava na Ljubljanskem polju. Geografski vestnik, 23, str. 67-84. Radinja, D., 1955. Zaključki mednarodnega zasedanja šolskih geografov na Nizozemskem. Geografski obzornik, 2-3, str. 14-15. Radinja, D., 1962. Reformirani študij geografije na univerzi. Geografski obzornik, 9,3-4, str. 39-43. Radinja, D., 1972a. Onesnaženost človekovega okolja v luči geografske termi nologije. Geografski obzornik, 19,1, str. 35-39. Radinja, D., 1972b. Zakrasevanje v Sloveniji v luči celotnega morfogenetskega razvoja. Geografski zbornik, 13, str. 197-243. Radinja, D., 1974. Geografija in varstvo človekovega
okolja. Geografski vestnik, 46, str. 110-120. Radinja, D., 1977.0 kompleksnosti v geografiji in izven nje. Geografski vestnik, 49, str. 25-30. Radinja,D., 1979. Onesnaženost slovenskih rekin njene pokrajinske značilnosti. Geografski vestnik, 51, str. 3-18. Radinja, D., 1983. Degradacija okolja v Radovljiški kotlini. Geographica Slo venka, 14, str. 64-66. Radinja, D., 1987a. Snežna odeja v SR Sloveniji sredi decembra 1986 ter vprašanje onesnaženosti našega okolja. Geografski vestnik, 54, str. 21-35. 511
Radinja, D., 1987b. Varstvo okolja in geografija. Notranjska zbornik 14. zboro vanja slovenskih geografov. Ljubljana, Zveza geografskih društev Slovenije, str. 19-22. Radinja, D., 1988. O tehnogenem kroženju žvepla v pokrajinskem okolju SR Slovenije in njegovi bilanci. Geografski vestnik, 55, str. 3-19. Radinja, D,. 1989a. Častitljiv, vendar nesklenjen razvoj fizičnogeografskega laboratorija. Dela, 6, str. 298-302. Radinja, D., 1989b. Sedemdeset let fizične geografije na ljubljanski univerzi. Geografija in aktualna vprašanja prostorskega razvoja. Dela, 6, str. 9-21. Radinja, D., 1991. Kmetijstvo v energetsko-ekološki osvetlitvi. Energetska zah tevnost kmetijstva in njegovo obremenjevanje okolja. Oddelek za geografijo, Ljubljana, 18 str. (tipkopis). Radinja, D., 1996. Obremenjevanje pokrajinskega okolja v Sloveniji zaradi energijske intenzivnosti »družbenega« kmetijstva. Geografski vestnik, 68, str. 103-121. Radinja, D., 1997. Vprašanja o agrarnem preobremenjevanju pokrajinskega okolja v Sloveniji. Geografija v šoli, 6,2-3, Ljubljana, str. 105-109. Rakovec, L, 1931. Morfološki razvoj v območju Posavskih gub. Geografski vestnik, 7, str. 3-66. Rakovec, I., 1945. Dr. Artur Gavazzi (14. X. 1861-12. III. 1944). Geografski ve stnik, 17, str. 120-123. Rakovec, I., 1947.0 mostniški dolini v Bohinju. Geografski vestnik, 19, str. 129-138. Rakovec, I., 1949. Dolina Vrat v pleistocenski dobi in razvoj Peričnika. Geografski vestnik, 20-21, str. 251-267. Raju, S., 2004. Contextualizing critical geography in India: emerging research and praxis. Geoforum, 35, տէր. 539-54. Rana, L., 2008.
Geographicaľlhought, A Systematic Record of Evolution. New Delhi, Concept Publishing Company, 495 տէր. Randall, R. R.,1955.The political geography of Klagenfhrt plebiscite area, Faculty of Clark University, Massachussets, 334 տէր. Ravbar, M. 1974. Vloga Slovenije v tranzitnem prometu. Geografski obzornik, 21,2-3, str. 24-29. Ravbar, M., 1997. Slovenska mesta in obmestja v preobrazbi. Geografski zbornik, 37, str. 65-110. 512
Ravbar, M., 2002. Suburbanizacijske težnje v razvoju prebivalstva in delovnih mest v ljubljanski mestni regiji. V: Pak, M.(ur.). Geografija Ljubljane. Lju bljana, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, str. 215-233. Reading Kants Geography, 2011. Elden, S.,Mendieta, E. (ur.). State University of New York Press, Albany, 392 տէր. Rebernik, D., 1999. Socialna geografija Ljubljane. Doktorska disertacija. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, 418 str. Rebernik, D., 2002a. Socialnogeografska zgradba in preobrazba Ljubljane. V: Pak, M.(ur.). Geografija Ljubljane. Ljubljana, Oddelek za geografijo Filo zofske fakultete, str. 83-114. Rebernik, D., 2002b. Urbano-geografsko proučevanje blokovskih stanovanjskih sosesk kot element urbanističnega planiranja. Dela, 18, str. 463-475. Rebernik, D., 2004. Sodobni urbanizacij ski procesi: od suburbanizacije do reurbanizacije, Geografski vestnik, 76, 2, str. 53-64. Rebernik, D., 2006. Transformation of retail in a post socialist city: new sho pping centres in Ljubljana. V: Urban changes in different scales: systems and structures, Santiago de Compostella, Universidade de Santiago de Compostella, տէր. 237-248. Rebernik, D., 2008. Urbana geografija - Geografske značilnosti mest in urbani zacije v svetu. Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, Univerza v Ljubljani, 294 str. Rebernik, D., 2009. Bolonjska prenova študijskih programov na Oddelku za geografijo. Dela, 32, str. 155-157. Rebernik, D., 2016. Kakovost bivalnega okolja v soseski Murgle: skandinavski urbanizem v Ljubljani. Dela, 46, str.
123-142. Reisp, B., 1989. J. V. Valvasor - njegovo življenje, delo in pomen. Katalog. Lju bljana, Narodna galerija, str. 13-124. Relph, E., 1976. Place and placelessnes. London, Pion Limited, 156 str. Repe, B., 2006. Pedogeografska karta in njena uporabnost v geografiji. Doktorska disertacija, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, 432 str. Repe, B., 2014. Ljubljanskemu geografskemu društvu v prihodnjo slavo in čast ob njegovi 30. letnici (predvsem pa za spodbudo). Geografski Obzornik, 61, 3, str. 5-8. 513
Repe, B., 2018. Mednarodni klasifikacijski sistem za poimenovanje tal 2014. Mednarodni klasifikacijski sistem za poimenovanje tal in izdelavo legend na zemljevidih tal. Ljubljana, Rim, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), 216 str. Repe, B., Mrak, L, 2009. Naravna ogroženost Slovenije z vidika erozije poho dniških poti. V: Okoljski učinki prometa in turizma v Sloveniji. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 153-165. Report Drown up on Behalf of the Committee on Regional Policy and Regional Planning on a European Regional Planning Scheme. 1983. Luxembourg, European Parliament, DOC. 1-1026. Report on the Regional Problems of the Enlarged Community. 1973. Brussels, Commission of the European Comunities, 289 տէր. Resnik Planinc,T., 1994. Mednarodna listina o geografskem izobraževanju. V: Haubrich, H. (ur.). International charter on geographical education. Nürn berg: Hochschulverband fur Geographie und ihre Didaktik, 17 տէր. Resnik Planinc, T., 2005. Times of change for geography education in Slovenia. V: Donert, К., Charzyński, K. (ur.). Changing horizons in geography edu cation, (Geography in European higher education, 2). Torun, Association of Polish Adult Educators, տէր. 188-194. Resnik Planinc, T. 2007. The competences of geography teachers and innovati on in the geography curriculum. V՜: Catiin, S. (ur.). Changing geographies: innovative curricula : the conference proceedings. Oxford, International Geographical Union, Commission for Geographical Education,
British Sub-Committee, տէր. 259-264. Resnik Planinc, T, 2008. Theory and practice in geographical education. V: Donert, К., Wall, G. (ur.). Future prospects in geography: Herodot Con ference Proceedings, 4th֊7th September 2008, Liverpool Hope University, (Geography in European higher education, 7). Liverpool: Liverpool Hope University Press, տէր. I2I-I33· Resnik Planinc,T, 2009. Oddelek za geografijo. V: Zbornik Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani, 1919-2009. Ljubljana, Filozofska fakulteta, str. 167-189. Resnik Planinc,T, 2011a. Future prospects for geographical education in Slovenia. Review of international geographical education online. RIGEO, x, 1, տէր. 41-59. 514
Resnik Planine,T., 2011b. Perspektive prihodnosti v geografskem izobraževanju. Geografija v šoli, 20,3, str. з֊п. Resnik Planinc, T., 2013. Development and present situation of Slovenian didactics of geography. Annales Universitaris Paedagogicae Cracoviensis, Studia Geographica, 4, տէր. no-125. Resnik Planinc,T, Ogrin, M., Ilc Klun, M., Glojek, K., 2017. Implementation of sustainable mobility in education. GeograFF, 23. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, 137 տէր. Reya, О., 1949. Maksimalne intenzitete padavin v Slovenskem primorju. Geo grafski vestnik, 20-21, str. 87-110. Rhoads, B. L., 2005. Process/form. V: Castree N., Rogers A., Sherman D. (ur.). Questioning geography, Fundamental Debates, str. 132-150. Rhoads, B. L.,Thorn C. E., 1996. Observation in Geomorphology. V: The Sci entific Nature of Geomorphology. 1996. Proceedings of the 27th Binghamton Symposium in Geomorphology held 27-29 September 1996. B.L. Rhoads, Thorn C. E. (ur.). Chichester, John Wiley Sc Sons Ltd, տէր. 21-56. Rhoads, B. L., Thorn, C. E., 1994. Contemporary philosophical perspectives on physical geography with emphasis on geomorphology. Geographical review, Voi. 84, No. i (Jan., 1994), տէր. 90-101. Rogelj, В., Tiran, J. 2014. Geografska analiza volilne udeležbe v Sloveniji. Ge ografski vestnik, 86,2, str. 25-43. Roglič, J., 2005. Uvod u geografsko poznavanje karata s prilozima iz uvoda u geografiju. Zagreb, Školska knjiga, 277 str. Rojc, B., 1990. Kartografsko delo Janeza Vajkarda Valvasorja. V: Valvasorjev zbornik, referati s simpozija. Ljubljana, SAZU, str. 165-180. Roller, D.
W., 2015. V: Tauris, І. В. (ed.). Ancient Geography: The Discovery of the World in Classical Greece and Rome. London, 288 տէր. Ruppert, K., Schaffer, F, Maier, J., Paesler, R., 1977. Sozialgeographie, Georg Westermann Verlag, Braunschweig, 187 տէր. Ruppert, K., Schaffer, F, Maier, J., Päsler, R., 1981. Socialna geografija. Zagreb, Školska knjiga, 159 տէր. Rye, T, Welsch, J., Plevnik, A., Tommasi, R., 2011. First steps towards cross-national transfer in integrating mobility management and land use planning in the EU and Switzerland. Transport policy, 18,3, տէր. 533-543. 515
Samuels, M. S., 2014 [1978]. Existentialism and human geography. V: Humanistic geography. Prospects and problems. Ley D., Samuels, M. S. (ur.). London, New York, Routledge, Taylor 6c Francis Group, տէր. 22-40. Saunders, D. B., Blanco Ramirez, G., 2017. Resisting the Neoliberalization of Higher Education: A Challenge to Commonsensical Understandings of Commodities and Consumption. Cultural Studies - Critical Methodologies, 17.3, տէր. 189-196. Savnik, R., 1925. Pregled doslej izdanih jugoslovanskih zemljevidov države SHS in Balkanskega polotoka. Geografski vestnik, 1, str. 74-79. Sayer, A., 1993. Postmodernist thought in geography: a realist view. Antipode, 25.4, str. 320-344. Schaefer, F. K. 1953. Exceptionalism in geography: A methodological examina tion. Annals of the Association of American Geographers 43, տէր. 226-249. Schmidt, V., 1963. Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, ì. Ljubljana, DZS, 227 str. Seidl, F., 1907. Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in lice. Ljubljana, Matica Slovenska, 255 str. Seidl, F., 1925. Zemeljski potresi pri Črnomlju v zvezi z geološko zgodovino krajine. Spomenica u počast gospodinu profesoru Dru Dragutinu Gorjanović-Krambergeru prigodom 70-godišnjice njegovog rođenja i 50-godišnjice njegovog znanstvenog rada. Zagreb, str. 143-169. Sekolec, J., 2007.0 družabni igri kranjskega plemiča in njegovega učitelja iz 17. stoletja in o geografiji, brez katera so velika dejanja nema in zgodovina slepa, ì. del. Kronika, časopis za krajevno zgodovino, 55,3, str. 365-386. Sekolec, J., 2008.0 družabni igri kranjskega plemiča in njegovega
učitelja iz 17. stoletja in o geografiji, brez katera so velika dejanja nema in zgodovina slepa, 2. del. Kronika, časopis za krajevno zgodovino, 56,1, str. 19-46. Seznami predavanj na spletni strani Univerze od študijskega leta 2006/07 do 2014/15. URL: https://www.uni-lj.si/studij/koristne_informacije/seznam_predavanj/ (Citirano 2. 9.2018). Seznami predavanj za drugo stopnjo od študijskega leta 2014/15 naprej na spletni strani Filozofske fakultete. URL: http://www.iF.uni-lj.si/studij/ magistrski_studij_2_stopnja/predstavitveni_zborniki_studijskih_programov (Citirano 2. 9. 2018). 516
Seznami predavanj za drugo stopnjo od študijskega leta 2017/18 naprej na sple tni strani Oddelka za geografijo FF UL. URL: http://geo.ffiuni-lj.si/studij/ magistrski_studij (Citirano 2.9. 2018). Seznami predavanj za prvo stopnjo od študijskega leta 2014/15 naprej na spletni strani Filozofske fakultete. URL: http://www.ffiuni-lj.si/studij/dodiplomski_studij_i_stopnja/predstavitveni_zborniki_studijskih_programov (Citirano 2.9.2018). Seznami predavanj za prvo stopnjo od študijskega leta 2016/17 naprej na spletni strani Oddelka za geografijo FF UL. URL: http://geo.ffiuni-lj.si/studij/ dodiplomski_studij (Citirano 2. 9. 2018). Seznami predavanj Univerze v Ljubljani, Filozofske fakultete in Oddelka za geografijo. Studijska leta 1920 - 2019. Arhiv Univerze v Ljubljani. Simonič, L, 1934. Migracije na Kočevskem v luči priimkov, Etnolog, 7, str. 107-138. Sinteza (povzetki) strokovnih gradiv, ki zadevajo prostorski plan SR Slovenije. Delovno gradivo za strokovno razpravo. 1977. Ljubljana, Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje - področje za prostorsko planiranje, 155 str. Slabe Erker, R., Klun, M., Lampič, B., 2017. Assessment of agricultural sustaina bility at regional level in Slovenia. Lex localis : revija za lokalno samoupravo, 14,2, str. 209-223. Slaughter, S., Rhoades, G., 2000. The Neo-Liberal University. New Labor Forum, 6, str. 73-79. Slavec, A., 1997. Geografija Kranja. Doktorska disertacija. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, 748 str. Slavič Potočnik, L, 2009. Socialni kapital na slovenskem podeželju, Dela, 31, str. 21-36. Slovenia - A
Gateway to Central Europe, 1996. Gosar, A. (ur.). Ljubljana, Zveza geografskih društev Slovenije, 96 str. Slovenia - a geographical overview. 2004. Orožen Adamič, M. (ur.).Ljubljana, Association of the Geographical Societies of Slovenia, 159 տէր. Slovenia. Geographic aspects of a new independent European nation, 1992. Pak, M. (ur.). Ljubljana, Zveza geografskih društev Slovenije, 97 տէր. Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787. Zvezki r-7. Rajšp, V. (ur.). Ljubljana, Arhiv Republike Slovenije in Založba ZRC. 517
Slovenija - pokrajine in ljudje, 1998. Perko, D., Orožen Adamič, M. (ur.). Lju bljana, Mladinska knjiga, 735 str. Slovenika. Slovenska nacionalna enciklopedija. 2011. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1874 str. Slovenski prostor 2050. Vizije prostorskega razvoja Slovenije. 2016. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, 53 str. Smith, N., 2001. Marxism and Geography in the Anglophone World. Geo graphische Revue, 2, str. 5֊2i. Smith, N., 2004. Space and substance in geography. Cloke, R, Crang, R, Go odwin, M. (ur.). Envisioning Human Geographies, Arnold, տէր. 1-29. Sore, A., 1974. Zdraviliški turizem s posebnim ozirom na Rogaško Slatino in Atomske Toplice. V: Žagar, M. (ur.). Voglajnsko-Sotelska Slovenija. Ljubljana, Geografsko društvo Slovenije, str. 205-216. Spodnje Podravje s Prlekijo: možnosti regionalnega in prostorskega razvoja, 1996. Pak, M., Žiberna, I. (ur.). Ljubljana, Zveza geografskih društev Slo venije, 445 str. Stannard, K., (2002. Waving, Not Drowning: Geography - Challenges and Opportunities. Geography, 87,1, տէր. 73-83. Stannard, K., 2003. Earth to academia: on the need to reconnect university and school geography. Area, 35,3, տէր. 316-322. Stari krajepisi Istre. 1999. Darovec, D. (ur.). Koper, Knjižnica Annales Majora, 292 տէր. StaszakJ. Е, 1995. La géographie ďavant la géographie. Le climat chez Aristote et Hippocrate. Paris, L'Harmattan, 252 տէր. Statistično poročilo o znanstvenih, strokovnih in ljudskih knjižnicah v letu i960. Ljubljana, (interni vir). Staut, M., Kovačič, G., Ogrin, D., 2007. The spatial cognition of Mediterranean in Slovenia:
(in)consistency between perception and physical definitions = Prostorsko dojemanje Sredozemlja v Sloveniji: (ne)skladje med dojemanjem in fizičnimi opredelitvami. Acta Geographica Slovenka, 47, ì, str. 105-131. Stepišnik, U., 2004. The origin of sediments inside the collapse dolines of Po stojna karst (Slovenia) = Izvor sedimentov v udornicah postojnskega krasa (Slovenija). Acta Carsologica, 33, i, տէր. 237-244. 518
Stepišnik, Ա, 2oioa. Relict alluvial fans of Matarsko podolje and Vrhpoljska brda, Slovenia. Zeitschrift fur Geomorphologie, 54,1, տէր. 17-29. Stepišnik, U., 2010b. Udornice v Sloveniji. Ljubljana, Znanstvena založba Fi lozofske fakultete, 118 տէր. Stepišnik, U., 2011. Reliktní vršaji kontaktnega krasa. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, 60 str. Stepišnik, Ա, 2015a. The problem of dissolution doline definition. Dela, 43, str. 29-40. Stepišnik, U., 2017a. Dinarski kras: plitvi kras Zgornje Pivke. Ljubljana, Znan stvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 115 str. Stepišnik, U., 2017b. Vrednotenje geodiverzitete in trajnostni razvoj. V: Lampič, B., Zupančič, J. (ur.). Raziskovalno-razvojne prakse in vrzeli trajnostnega razvoja Slovenije. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 115-126. Stepišnik, Ա, Ferk, M., Kodelja, B., Medenjak, G., Mihevc, A., Natek, K, Zebre, M., 2009. Glaciokarst ofwestern Orjen, Montenegro. Cave and karst science. The transactions of the British Cave Research Association, 36,1, տէր. 21-28. Stepišnik, Ա, Ilc Klun, M., Repe, B., 2017a. Assesment of educational potential of geodiversity on example of Cerknica Polje, Slovenia. Dela, 47, i, տէր. 23-39. Stepišnik, U., Repe, В., 2015. Identifikacija vročih točk geodiverzitete na primeru krajinskega parka Rakov Škocjan. Dela, 44, str. 45-62. Stoddart, D. R., 1966. Darwins Impact on Geography. Annals of the Association of American Geographers, 56,4, տէր. 683-698. Stoddart, D. R., 1975. Kropotkin, Reclus, and .Relevant' Geography. Area, 7,3, տէր. 188-190.
Stoddart, D. R., 1981. Geography, Ideology and Social Concern. Basil Blackwell, 256 տէր. Stopar, L, 2013. Vischer Georg Matthäus (1628-1696). Slovenska biografija. Ljubljana, ZRC SAZU. Strahler, A. N., 1952. Dynamic basis of geomorphology. Bulletin of the Geolo gical Society of America, 63, տէր. 923-938. Strategija razvoja turizma v občini Ribnica - predlog (delovno gradivo). URL: http://www.ribnica.si/wp-content/uploads/Ribnica_strategija_delovna%20 verzija.pdf (Citirano 6.3.2018). 519
Supan, A., 1880. Lehrbuch der Geographie nach den Prinzipien der neuren Wissenchaft fur Osterrerichische Mittelschulen und verwandte Lehranstalten. Ljubljana (Laibach), Verlag von lg. v. Kleinmayr Fed.Bamberg, 296 տէր. Supan, A., 1884. Grundzüge der physischen Erdkunde. Leipzig, Veit Comp., 492 տէր. Supan, A., 1896. Grundzüge der physischen Erdkunde. Leipzig, Veit Comp., 706 տէր. Supan, A., 1922. Leitlinien der allgemeinen poÜtischen Geographie. Naturlehre des Staates. Berlin, Leipzig, Vereinigung wissenschaftlicher Verleger, Walter de Gruyter бс Co., 199 տէր. Sustainable development of small towns. 2007. Lampič, В., Špes, M. (ur.). Lju bljana, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta; Brno, Ústav Geoniky Akademie Věd České Republiky, 168 տէր. Svetovna zgodovina od začetkov do danes, 1976. Ljubljana, Cankarjeva založba, 687 str. Šaleška in Zgornja Savinjska dolina, 2006. Šalej, M. (ur.). Velenje, Erico - In štitut za ekološke raziskave, 303 str. Šarabon, V, Komatar, F, 1916. Zgodovina in geografija Avstro-Ogrske. Ljubljana. Društvo slovenskih profesoijev, 140 str. Šarabon, V. 1922. Češkoslovaška republika. Ljubljana, Društvena nabavna za druga, 96 str. Serko, A., 1946. Barvanje ponikalnic v Sloveniji. Geografski vestnik, 18, str. 125-139. Serko, A., 1947. Kraški pojavi v Jugoslaviji. Geografski vestnik, 19,1, str. 43-70. Serko, A., 1951. Ljubljanica. Geografski vestnik, 23,1, str. 3-16. Šifrer, T., Turk, J., 1989. O delu knjižnice za geografijo Filozofske fakultete. Dela, 6, str. 290-297. Šmitek, Z., 1991. Slovenci v misijonih. V: Zgodovina cerkve na Slovenskem.
Celje, Mohorjeva družba, Ljubljana, str. 305-326. Špes, M., 1977.0 problemih življenskega okolja v Celju = Geographical aspect of the degradation of environment as exemplified by Celje. Geografski vestnik: časopis za geografijo in sorodne vede, 49, տէր. 73՜8օ. Špes, M., 1981. Problemi življenjskega okolja v Celju. V: Pak, M. (ur). Geographica Slovenica, 12, Raziskovalno delo Inštituta za geografijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Ljubljana, Inštitut za geografijo Univerze, str. 167-191. 520
Špes, M., 1994. Degradacija okolja kot dejavnik diferenciacije urbane pokrajine (na izbranih slovenskih primerih). Doktorska disertacija. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 304 str. Špes, M., 1997. Družbenogeografski vidiki proučevanja okoljskih problemov. Geografski vestnik, 69, str. 187-202. Špes, M., 1998a. Degradacija okolja kot dejavnik diferenciacije urbane pokrajine. Geografski vestnik, 70, str. 215-216. Špes, M., 1998b. Degradacija okolja kot dejavnik diferenciacije urbane pokrajine = Degradation of the environment as a differentiating factor in the urban area. Geographica Slovenka, 30. Ljubljana, Inštitut za geografijo, 199 տէր. Špes, M., 2000. Geografske značilnosti pokrajinsko ranljivih območij v Sloveniji. Pokrajinsko ranljiva območja v Sloveniji. Geographica Slovenka, 33,1, str. 9-45. Špes, M., 2009a. Mesto kot ekosistem. Dela, 31, str. 5-20. Špes, M., 2009b. Promet in turizem na čereh pokrajinske občutljivosti Slovenije. V: Cigale, D., Okoljski učinki prometa in turizma v Sloveniji, GeograFF, 5, Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 9-21. Špes, M., Cigale, D., Lampič, B., 2002. Izstopajoči okoljski problemi v Ljublja ni. V: Pak, M. (ur.). Geografija Ljubljane. Ljubljana, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, str. 53-83. Špes, M., Cigale, D., Lampič, B., Natek, K., Plut, D., Smrekar, A., 2002. Študija ranljivosti okolja : (metodologija in aplikacija). Geographica Slovenica, 35, 1-2. Ljubljana, ZRC SAZU, 150 str. Špes, M., Smrekar, A., Lampič, B., 2000. Kvaliteta bivalnega okolja v Ljubljani. V: Gabrovec, M., Orožen
Adamič, M. (ur.). Ljubljana: geografija mesta. Ljubljana, Založba ZRC SAZU, str. 163-174. Študijski program Geografija. 1999. Ljubljana, Oddelek za geografijo FF UL, 69 str. Šušteršič, F., Šušteršič, S., Stepišnik, Ա, 2003. The late quaternary dynamics of Planinska jama, south-central Slovenia. [S. 1.], British Cave Research Association, տէր. 89-96 տէր. Tabula Peutingeriana. Wikipedija. 2017. URL: https://upload.wikimedia.org/ wikipedia/commons/5/50/TabulaPeutingeriana.jpg (Citirano 6. n. 2017). Teorija in praksa regionalizacije Slovenije, 2004. Drozg, V. (ur.).Maribor, Uni verza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, 95 str. 521
Thompson, І. В., 1975. Geography in France: A British View.The Geographical Journal, 141,3, տէր. 349-354· Tičar, J., Tomič, N., Breg Valjavec, M., Zorn, M., Markovič, S. B., Gavrilo, M. B., 2018. Speleotourism in Slovenia: balancing between mass tourism and geoheritage protection. Open Geosciences, 10, տէր. 344-357. Timar, J., 2003: Lessons from postsocialism: ‘what’s left for emerging critical geography to do in Hungary?’ Antipode, 35,1, տէր. 24-33. Tiran, J., 2017. Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani. Georitem,28. Ljubljana, Založba ZRC SAZU, no str. Tiran, J., Mladenovič, L., Koblar, S., 2015. Dostopnost do javnega potniškega prometa v Ljubljani po metodi PTAL = Accessibility to public transport using the PTAL method : the case of Ljubljana. Geodetski vestnik, 59,4, տէր. 723-735. Titi, J., 1965. Socialnogeografski problemi na koprskem podeželju. Koper, Za ložba Lipa, 156 str. Tommasini, G. F., 1993. Zgodovinski komentarji o Istri. Ljubljana, Založba Kres, 206 str. Topole, M., 1998. Mirnska dolina. Regionalna geografija porečja Mirne na Dolenjskem. Ljubljana, Zbirka ZRC 21, Založba ZRC,175 str. Topole, M., 2013. Geografija občine Moravče. Ljubljana, Zbirka Geografija Slovenije, 7, Založba ZRC, 238 str. Travels of Ibn Battuta. WorldMap. 2015. URL: https://www.reddit.eom/r/Ma֊ pPorn/comments/4nksw/the_voyages_of_ibn_batmta_the_most_well_traveled (Citirano 20.8.2018). Trobec, T, 2015. Hidrogeografska analiza pojavljanja hudourniških poplav v Slo veniji. Doktorska disertacija, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, 253 str. Trobec, T, Lampič, B., Plut, D., 2017. The
changing role of local water reso urces over time: The case of Slovenian rural region Bela krajina. European Countryside, 9, i, str. 177-193. Trobec,T, Lapuh, L., 20x4. Ljubljansko geografsko društvo skozi čas. Geografski obzornik, 61,3, str. 10-14. Tuan, Yi-Fu, 1983. GeographicaMheory: Queries from a Cultural Geographer. Geographical Analysis, 15, տէր. 69-72. Tunjic, F, 2004. Vmesna Evropa. Koper, Založba Annales, 469 str. 522
Turk, J., 1985. Bibliografija v tujini objavljenih del članov Oddelka za geografijo 1945-1984. Dela, ì, str. 1-63. Turk Niskač, B., Klaus S., Starec, S., 2010. Urbano življenje ob kmetijah ali rural no življenje ob stolpnicah? : dilema jasne ločnice med urbanim in ruralnim. Urbani izziv, 21, ì, str. 32-41. Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija. 2011, Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, 39 str. Učni načrt. Program osnovna šola. Spoznavanje okolja, 2011, Ljubljana, Mini strstvo RS za šolstvo in šport, 31 str. Unwin, D. J., 1978. Quantitative and theoretical geography in the United King dom. Area, 10,5, տէր. 337-344. Unwin, T, 1992. The Place of Geography. Harlow, Longman Group Limited, 273 տէր. Urbane, M., 2004. Dvajseta obletnica Ljubljanskega geografskega društva. Geografski vestnik, 76,1, str. 104-106. Urbanc, M., 2017. (Ne)omejene možnosti geografije na projektnem trgu?! Ge ografski vestnik, 89, 2, str. 61-88. Valvasor, J. V., 1984. Slava vojvodine Kranjske - izbrana poglavja. Ljubljana, Mladinska knjiga, 339 str. Valvasor, J. V, 2017. Slava vojvodine Kranjske. Ljubljana, Mladinska knjiga Založba, 410 str. Valvasor, J. V, 2009-2012. Čast in slava vojvodine Kranjske. Knjige 1-4. Ljubljana, Zavod Dežela Kranjska, 3552 str. Varenius, B., Jurin, J., 1712. Geographia generalis. Ponatis. Cambridge, Cambridge University Press, 51X str. Veliki družinski atlas sveta, 1992. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 392 str. Verbič, M., 1983. VI. Jugoslovanski simpozij o napredku geografije. Geografski obzornik, XXX, 1-2. Ljubljana, 68-69. Vintar
Maily, K., 2006a. Okoljevarstvena in socialnoekonomska protislovja držav v razvoju. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 203 str. Vintar Maily, K., 2006b. Prednosti in omejitve uporabe kazalcev sonaravnega razvoja. Dela, 26, str. 43-59. 523
Vintar Maily, К., 2006с. Tourism and sustainable development. Turizam kao faktor regionalnog razvoja /Međunarodni naučni seminar Turizam kao faktor regionalnog razvoj a, Tuzla, 9.-10.5.2005/. Tuzla, Univerzitet, Prirodno-matematički fakultet, Odsjek za geografiju, str. 207-213. Vintar Maily, К., 2018. Regional différences in Slovenia from the viewpoint of achieving Europe's sustainable development. Acta geographica Slovenka, 58.2, տէր. 31-46. Vintar Maily, K., Ogrin, M., 2015. Spatial variations in nitrogen dioxide con centrations in urban Ljubljana, Slovenia. Moravian geographical reports, 23.3. str. 27-35. Vojvoda, M., 1965. Razvoj kulturne pokrajine v Bohinju. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 204 str. Vranješ, M., 2002. »Družbena produkcija prostora«: k epistemologiji prostora v geografiji in humanistiki. Geografski vestnik, 74,2, str. 47-57. Vreča, Z., 1955. Preskrba Ljubljane z mlekom. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 54 str. Vresk, M., 1997. Uvod u geografiju, razvoj, struktura, metodologija. Zagreb, Školska knjiga, 304 str. Vresk, M., 1991. Paradigme u geografiji. Geografski glasnik, 53, str. 19-26. Vrišer, L, 1957. Nekateri urbanistični posegi v turizem ob slovenski obali. Turi stični vestnik 5, 9, str. 252-254. Vrišer, L, 1959. Nastanek in razvoj Nove Gorice, Geografski vestnik, 31, str. 45-78. Vrišer, L, 1970. Kvantitativna geografija. Geografski vestnik, 42, str. 97-110. Vrišer, L, 1974. Mesta in urbano omrežje v SR Sloveniji. Geografski zbornik, 14, str.
179-337. Vrišer. L, 1975. Nove meje geografije. Geografski vestnik, 47, str. 3-9. Vrišer, L, 1978. Regionalno planiranje. Ljubljana, Mladinska knjiga, 356 str. Vrišer, L, 1980. Naselbinski sistem v Jugoslaviji. Geografski vestnik, 52, str. 93-105. Vrišer, L, 1984. Urbana geografija. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 246 str. Vrišer, L, 1985. Slovenski geografi ob smrti akademika profesorja dr. Svetozaija Ilešiča. Geografski vestnik, 57, str. 3-6. Vrišer, L, 1988a. Agrarni sistemi v SR Sloveniji leta 1985. Ekonomska revija, 39, ì, str. 19-34. 524
Vrišer, L, 1988b. Centralna naselja v SR Sloveniji leta 1987. Geografski zbornik, 28, str. 136-189. Vrišer, I., 1991. Reforma geografskega študijskega programa na Univerzi v Lju bljani. Geografski obzornik, 38,1, str. 33-34. Vrišer, I., 2002. Uvod v geografijo. Ljubljana, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 414 str. Vrščaj, B., Repe, B., Simončič, P., 2017.The soils of Slovenia. Dordrecht, Sprin ger, 216 տէր. Zbornik Filozofske fakultete v Ljubljani 1919-1989. Ljubljana, Filozofska fa kulteta, 264. str. Vrtačnik Garbas, K., 2005. Tourism cycle(s) of Portorož - Portorose. Annales. Series historia et sociologia 15, i, տէր. 39-54. Vrtačnik Garbas, К., 2008. Posledice klimatske spremenljivosti v središčih zimsko-športne rekreacije v Sloveniji. Doktorska disertacija. Litija, Ljubljana, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 480 str. Vrtačnik Garbas, К., 2009a. Alpsko smučanje kot vir okoljskih obremenitev. V: Okoljski učinki prometa in turizma v Sloveniji. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 122-140. Vrtačnik Garbas, K., 2009b. Razvojne možnosti zimskošportnih središč v Sloveniji v luči klimatskih sprememb. Academica turistka, 2,1-2, str. 56-62. Vzgojno-izobraževalni program za študij geografije. 1985. Studijski program za študijsko leto 1985/86. Ljubljana, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 139 str. Warf, В., Arias, S. (Ur.), 2008. The spatial turn: Interdisciplinary perspectives. The Spatial Turn: Interdisciplinary Perspectives. Routledge, 256 տէր. Warntz, W., 1989. Newton, the Newtonians and the Geographia
Generalis Varenii. Annals of the Association of American Geographers, 79,2, str. 165-191. Weiss, R, 1987. Benedikt Kuripečič in njegov potopis. Debatni list Slava, i, 1, str. 27-37. Werlen, В., շօօ8. Sozialgeographie. Eine Einführung, 3te Auflage, Haupt Verlag, Bern, 398 տէր. Wolpert, J., 1964. The decision process in spatial context. Annals of the Asso ciation of American Geographers, 54, տէր. 337-58. 525
Woodard, К., Jones III, J. R, 2009. Post-structuralism. V: Gregory D., John ston R., Pratt G., Watts M. J., Whatmore S. (ur.). The dictionary of human geography. 5th Edition. Chichester, Blackwell Publishing Ltd., տէր. 571-573. Woods, M., 2005. Rural Geography. Processes, Responses and Experiences in Rural Restructuring. Sage Publications, 330 տէր. World Urbanization Prospects, 2004. The 2003 Revision. Data Tables and Hihglights. UNO, 195 տէր. Wulf, A., 2017. Iznajdba narave. Pustolovščine Alexandra von Humboldta, izgubljenega junaka znanosti. Ljubljana, UMco, 680 str. Wynne-Jones, S., North, R, Routledge, P., 2015. Practising participatory geo graphies: Potentials, problems and politics. Area, 47,3, str. 218-221. Zakon o urejanju prostora (ZUreP-շ). URL: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/20i7-oi֊29i5/zakon-o-urejanju-prostora-zurep-2 (Citirano 6.3.2018). Zavarovana območja in njihov pomen za turizem: morska učna pot Mesečev zaliv in njegovi zakladi. Strokovni seminar in terensko delo, 28.-29. november 2003, Strunjan, 2004. Gosar, A. (ur.). Koper, Univerza na Primorskem, 85 str. Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK: Viktor Peterlin. URL: http://www. dlib. si/details/URN:NBN:SI:IMG-MSDo9CER (Citirano 26.12.2018). Zbornik 1919-1989.1989. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, str. 113-117. Zbornik 1919-1999.1999. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, str. 191-194. Zečić, D., Škamperle, I., 2005. Vpliv Hermana iz Koroške na poznavanje sre dnjeveške arabske znanosti. Arhivi, 28,1, str. 7-13. Zgodovina Oddelka za
geografijo. URL: http://geo.if.uni-lj.si/oOddelku/ zgodovina (Citirano n. 2.2019). Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929.1929· V Ljubljani, Rek torat Univerze kralja Aleksandra prvega, 533 str. Zgonik, M., 1958. Društvene vesti. Mednarodni kongres profesorjev geografije v Grenoblů. Geografski obzornik, 5,1, str. 26-28. Zlobec, B., 1999. Poročila antičnih geografov o severnem Jadranu. Zgodovinski časopis, 53, ì, str. 11-32. 526
Zmelkoow, 1997. Bit ֊ smisel življenja. URL: http://besedila.es/zmelkoow-smisel-zivljenja-bit/ (Citirano 26.11.2018). Zorn, M., 2007. Jozefínski vojaški zemljevidi kot geografski vir. Geografski vestnik, 79,2, str. 129-140. Zupan Hajna, N., Pruner, P., Mihevc, A., Schnabl, P., Bosák, P., 2008. Cave se diments from the Postojnska-Planinska cave system (Slovenia) : evidence of multi-phase evolution in epiphreatic zone. Acta Carsologica, 37,1, տէր. 63-86. Zupančič, J., 1999. Slovenci v Avstriji. Geographica Slovenica, 32, 246 տէր. Zupančič, J. 2015. Crisis urbanization and empty spaces : the spatial aspects of ethnic conflicts. V: Wells, Maureen (ur.). Ethnic conflicts and global inter ventions, (Terrorism, hot spots and conflict-related issues), Nova Science Publishers, New York, տէր. 21-39. Zupančič J., 2015. Socialna geografija: človek, prostor in čas. Ljubljana, Znan stvena založba Filozofske fakultete, 226 str. Zusman, P., 2002. Geografias disidentes. Caminos y controversias. Documents d’Anàlisi Geogràfica, 40, տէր. 23-44. Zwitter, Z., 2019. Doktorati slovenskih študentov geografije na dunajski univerzi od leta 1900 do konca prve svetovne vojne. V: Smolej, T. (ur.). Zgodovina doktorskih disertacij slovenskih kandidatov na dunajski univerzi (1872-1918). Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete. V tisku. Žagar, M., 1965. Nekatere današnje in bodoče geografsko-prometne in turistične karakteristike Postojne. Geografski obzornik, 12,4, str. 108-113. Žagar, M., 1967. Kozjansko, gospodarsko-geografska problematika. Geografski zbornik, 10, str. 17-155. Žagar, M.,
1967. O značilnostih cestnega prometa v Sloveniji : (s posebnim ozirom na turistični promet). Geografski zbornik, 10, str. 307-330. Žagar, M. 1975. Prometna križišča in smeri v Sloveniji (poskusi vrednotenja). Ge ografski vestnik, 47, str. 107-120. Žagar, M., 1977. Osnovno prometno omrežje Jugoslavije. Geografski vestnik, 49, str. 139-146. Zebre, M., Stepišnik, U., 20x4. Glaciokarst geomorphology of the Northern Dinaric Alps: Snežnik (Slovenia) and Gorski Kotar (Croatia). Kingston-upon-Thames, Journal of Maps, 12,5, տէր. 873-881. 527
Žebře, M., Stepišnik, U., 2014. Reconstruction ofLate Pleistocene glaciers on Mount Loveen, Montenegro. Quaternary international, 353 (dec. 2014), տէր. 225-235. Žebře, M., Stepišnik, U., Colucci, R. R., Forte, E., Monegato, G., 2016. Evolu tion of a karst polje influenced by glaciation: the Gomance piedmont polje (northern Dinaric Alps). Geomorphology: an international journal of pure and applied geomorphology, voi. 257, str. 143-154. Zerovnik, M., 1971. Predstavitev kartografske obdelave nekaterih demografskih pojavov na primeru ljubljanske regije za leto 1961. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 215 str. 30 let Ljubljanskega geografskega društva. 2014. Geografski obzornik, 61, 3 (tematska številka), 51 str.
Imensko kazalo A Behaim, Martin 55-56 Abbad, Tončka 391,394,400,403,408 Belec, Borut 194,196,207,247-248, АШу, Pierre ď 40 Aleksander Veliki 20 Amundsen, Roald 78 Anaksimander (Anaxímandros) 17-18,29 Angelus jacob 55 316 Benkovič Krašovec, Monika 228,318, 389 Bering, Vitus 49 Bester, Mara 219, 249,396 Binini, al- (Abu Rayhän Muham Anučin, Dmitrij Nikolajevič 93 mad ibn Ahmad Al-Bīrūnī) Anville, Jean-Baptiste Bourguignon 35-36 ď 57 Apolonij Rodoški (Apollónios Rhódios) 25 Blaznik, Jože 117 Blaznik, Pavle 133 Bobovnik, Nejc 228,305,319,324, Aristotel (Aristoteles) 20,35,39 389.397 Bodin, Jean 54 В Bohinec, Valter 95-96,98,101,102, Bacon, Roger 38 104-105,107,115,116-117,120-121, Baffin, William 49 126-128,132-134,138,140,164-165, Bajt, Aleksander 220,396 189-191,206,213,215,389 Balkhi, al- (Abu Zayd Ahmad ibn Sahl al-Balkhī) 36 Banovec, Tomaž 237 Bole, David 162,308,328 Bračič, Vladimir 199,201,207,301, Baraga, Irenej Friderik 93-94 3°4 Brancelj, Anton 238 Baš, Franjo 133-134,140,191 Brečko Grubar, Valentina 11,172,174, Bat, Marjan 173,224,262,389,391 Batani, al- (Abu ‘Abd Allah 227.333.341.389 Brehm, Alfred 94 Muhammad ibn Jābir ibn Sinān Bricelj, Mitja 233,334,427,429 al-Raqqī al-Harrānl aş-Şăbi’ al- Brinovec, Slavko 224,350,355,360, Battānī) 35 367.389 Вес, Damijan 319,389 Brückner, Eduard ιοί, 102,166 Bednarik, Rado 133 Buache, Philippe 61 541
Bufon, Milan 87, շօշ, 226-227, D 288-289,29 Һ 316, 389 Bunge, William 145-147,154,161 Darwin, Charles 55,80,83-89 Davis, John 49 Burnet, Thomas 51 De Gleria, Nebojša 250-251 Dežman, Dragotin (Karel Dežman, c Karl Deschmann) 98,115 Cabot, John (Giovanni Caboto) 48 Dias, Bartolomeu 47 Camodo, Giovanni Francesco 64 Dolgan Petrič, Mojca 369,382,384, Capuder, Karl 102,135,206 394,400,403,406,407,427 Carpenter, Nathanael 54 Dovjak, Martin 93,95 Cartier, Jacques 48 Drozg, Vladimir 204,205,213, Cassini, Giovanni Domenico 57 3x3-314,316-317,327,350 Cerk, Josip 102,104-105,108-109 Champlain, Samuel de 49 Chorley, Richard J. 148 E Egerton-Warburton, Peter 78 Cigale, Dejan 96,143,176,188,202-203, Eratosten (Eratosthenes) 16,21, 227,229,301-302,305-306,308,311, 316,336-337,344,389,393,397 Cigale, Matej 117,121 23-24,29,35 Erberg, Janez Benjamin 113 Evdoks (Eúdoksos) 19-20 Ciglar, Alenka 270 Cookjames 46,50,54 Coppo, Pietro (Pietrus Coppus) 41, 63-64,68,73,75 F Fawcett, Charles B. 92 Febvre, Lucien 89 Cortes, Hernán 48 Ferligoj, Anuška 237 Cvijić,Jovan 96,122,127,132,136,167 Fernández de Enciso, Martin Č Finžgar, Vilko 180,394,423-424 Car, Jože 264 Floņančič, Janez Dizma 66 Cerne, Andrej 161,202-203,շշշ Forster, Georg Adam 54 41 224,226,228,249-250,272,274, Forster, Johann Reinhold 54 276-277,278-279,307-308,310, Frelih, Martina 94-95,394,397 398-400,403-406 316,389,392,397 Čižman, Anton 115 Freyer, Henrik 98,120 Čuk, Miran 186,220,223,249,396 Furlan, Danilo 170 542
G Haller von Hallerstein, Ferdinand Gabrovec, Matej 233,237-238,308, 316 Avguštin 76 Halley, Edmund 54 Galilei, Galileo 50-51,113 Hartshorne, Richard 92-93,145 Gama, Vasco da 46-47 Harvey, David 144,146,153,155,435 Gams, Ivan 103,112,135-136,139,163, Hegel, Georg W. F. 79,83 166-168,170-171,173,175,205,207, Hekataj (Hekataïos) 18-19,25 209,212,213,220-221,223,224,226, Henrik Pomorščak (Infante Dom 228,232,259-264,267,298,301, Henrique, Infante de Sagres, 340,389,391 Henrique o Navegador) 47 Gastaldi, Giacomo 64 Gavazzi, Artur 102,120,122,127-130, 134,136,164,188-189,213-214,223 245,260,262, 268, 272,389,398 Herberstein, Žiga (Sigismund von Herberstein) 42,73-74 Herbertson, Andrew John 87,92 Herman Koroški (Hermannus de Genorio, Rado 289 Carinthia, Hermannus Dalmata, Glojek, Kristina 175,228,338,389,397 Hermannus Sclavus, Hermannus Gosar, Anton 194,203,221,224, Secundus) 43 226-227,289,291,297,301,302-304, Herodot (Hěródotos) 18-19,29 316,318,368,389,391,426-427,444 Gosar, Lojze 194 Hettner, Alfred 90-91,93,96,136 Grad, Janez 249 Hinterlechner, Karel 126 Grafenauer, Bogo 181 Graunt, John 55 Hočevar, Andrej 237 Grofelnik, Bojana 270 Homann, Johann Baptist 66 Grosseteste, Robert 38 Hondius (Hondij), družina 64 Grund, Alfred X04 Hondius (Hondij), Jodocus 58 Guido da Pisa (Guido Pisanus) Hrizoloras, Manuel 55 42-43 Hicinger, Peter 117 Hohnec, Branko 427 Hrvatin, Mauro 173,227,263,389 Gutenberg, Johannes 50 Humboldt, Alexander von 58,62, H 78-84,86 Huntington, Ellsworth 87 Habič, Peter X03,226,264,396 Hussu, Alojz 249,396 Hacquet, Balthasar 66,71-72 Hutton, James 53 543
Jovanovič, Peter 169 Ibn Battuta (Battuta, ‘Abu Abd alLāh Mubammad ibn Abd al-Lāh Jurin, James 59-60 Jurinčič, Igor 227,302,305,311,389 1-Lawätí ţ-Ţangî ibn Baţutah) 37՜38 Ibn Khaldun (Abū Zayd Abd ar-Rabmãn ibn Muhammad ibn Khaldun al-Iļadramī) 36 Ibn Sina (Abū Alî Al-Husayn ibn K Kant, Immanuel 16,18,58,61-63,79, 83 Kappus, Marko Anton 75-76 Kennedy, Barbara A. 148 Abd Allah Ibn Sīnā, Avicenna) Kepler, Johannes 50-51 36 Klančnik, Janez 93,95 Idrisi, al- (Abū ‘abd Allah Muham Klemenčič, Marijan M. 162,194, mad Ibn Muhammad Ibn ‘abd 198,205,2x3,221,223,226,228,311, Allah Ibn Idrīs al-Hammūdī al- 316-317,318-319,327,350,389,391 Hasanī al-Idrīsī, Dreses) 35-37, Klemenčič, Matjaž 291,389 40 Klemenčič, Tone 219,396 Ilc Klun, Mojca 228,350,356, 361-362,364,389,397 Ilešič, Svetozar 38,46,90,96,101, 122,129,133,135-139,140-142,147, 160-161,163,165-167,169,175, 179-180,182-185,189,191,193, 196-197,205,207-208,212,213, 215,216-217,218,220-221,239,246, 315-316,344,353,369,372,389 Klemenčič, Vladimir 163,171,179, 182,184-185,194-197» 2°7» 2I3 217-218,220-221,223,228,250, 287-291,298-299,315-316,318-319, Յշ7~Յշ8 33і» 389 Klun, Vinko (Vincenc) Fereri 94,96, n5 n7 Knafelc, Alojz 140 Knap, Žiga 224,237,249,396 Knez Račič, Ida 394,397,398,400, J Jakopin, Primož 237-238 Jakoš, Aleksander 316 Jakoš, Zorka 226-227,396 Jeršič, Matjaž 194,203,207,224,226, 404,407,410 Knoblehar, Ignacij (Abuna Soliman) 93-95,116,127 Kocen, Blaž 96,115,117,119,121,127, 188,352 228,299,301-304,310,316,389,391 Jesenko, Janez 86,100,117,127,188 Kokole, Vladimir 162,180,194, Jireček, Konstantin 107 Kolumb, Krištof
40,45-48,75 544 326-327,389
Komatar, Franc 205 L Kompare, Dušan 218-219,353,396 Lah, Avguštin 199,201,334 Kopernik, Nikolaj (Nicolaus Coper Lamarck, Jean-Baptiste 53 nicus) 50-51 Lampič, Barbara 172,203,228,253, Kostrowicki, Jerzy 193,373,382 280,282,302,316,330,333-334, Košak, Marija 223,246,354-355. Յ60. 389 33б֊338,342-344,385,389,397 Lapajne, Ivan 117-118 Kovačič, Fran 119 Lazius, Wolfgang (Wolfgang Laz) Kozler, Peter 99,117,127 64 Leban, Vladimir 163,171,191,218-219, Kranjc, Andrej 70-72,226,259-260, 221,390 263-264,302,396 Kranjc, Silvo 132 Leskovšek, Veronika 394,424 Kratės (Kratės) 21 Lesseps, Ferdinand de 94 Kraus, Jožef 114 Linhart, Anton Tomaž 67 Krebs, Norbert 96,104 Linné, Carl von (Carolus Linnaeus) 53 Krevs, Marko 204,226-227,229, Lipovšek, Igor 349,367 234-235.238,243-244.247-շ49. 251-253,255-256,258,280,319,367, Livingstone, David 78 Lomonosov, Mihail Vasiljevič 58, 60-61 389.393.397.427.431 Kropotkin, Peter A. 154-155 Lovrenčak, Franc 20-21,56,160,170, Kühn, Eusebio Francisco 76 174-176,205-206, 220,223,226, Kunaver, Jelka 170-171,186,220,250, 228-229,232, 264, 269,272,390-391 311,350,389 Kunaver, Jurij 161,170-171,173-175, 220,224,226,228,237,248, Luckmann, Wolf 140,394,423 Lukas, Filip 122 Lukič, Simona 270,272,394,397 262-264,27°. 298,35°. 352.355-357. 359-360,362,374,389 Kunaver, Pavel 120,415 Kuripečič, Benedikt (Benedict Cu- M Magellan, Ferdinand (Fernão de Magalhães) 46,48-49 ripeschitz von Obernburg, Bene Majcen, Gabriel 120,355 dikt Kuripešič) 73,75 Makrobij, Ambrozij Teodozij (Am Kušar, Simon 162,202-204,228,253, brosius Theodosius Macrobius) 31
272,276,279,280,311,316,338,389, Malthus, Thomas Robert 55 397,426,429 Manohin, Vital (Vitālij) 166,170 545
Maqdisi, al- (Al Muqaddasi, El Mu- Mrak Pestotnik, Jerica 384,388,395,397 kaddasi, Muhammad ibn Ahmad Münster, Sebastian 52,67-69,112-113 Shams al-Dīn al-Maqdisī) 36 Marciján Kapela (Martianus Cape lla) 31 N Nahtigal, Rajko 124-125 Markelj, Pavel 269-270,391,395 Naldini, Pavel (Paolo Naldini) 69 Marovi, Stanko 218-219, Յ96 Natek, Karel 164,169,174,176-177, Masudi, al- (Abu al-hasan Ali ibn al-husayn ibn Ali al-Mas‘ūdī ) 36 212.227.265.280.323.390.397 Natek, Milan 171,219,316,390 Mauro, Fra 43 Newton, Isaac 50-51,59 Medved, Jakob 163,171,196,205, Novak, Vilko 217,287,396 207-208,218-221,246,312,316-317, 35° 353-355.360,390 Melik, Anton 90,96,102,120,122, О Oberhummer, Eugen 101-102,109 124-125,132,134-139,141,142,160, Oblak, Veronika 270 163,164-171,175,180,189-192,195, Ogrin, Darko 15,34,96,130,162, 201,206-209,212,215,216-217,218, 174-175,188,226,229,243,251,253, 220,246,260-262,287,295,298, 264.338.369.390.392.397 3°7 3l8 326,390,444 Ogrin, Matej 174-176,202,228,302, 305-306,308,310,336,338,340, Mercator, Gerhard (Gerardus Mer . cator, Gerard de Kremere, Ger hard Kremer) 56,58, 64-65,112 343 390.397 Olas, Ludvik 183,287 Mihalič, Tanja 305,396 Orellana, Francisco de 48 Mihelič-Pulsipher, Lydia 381-383 Orožen, Fran 96,119-120,121,127, Mihevc, Andrej 171,176-177,264-265, ՅշՅ. 392.396 352,412 Orožen Adamič, Milan 117,237-238, Miklavčič, Maks 102,108,133,191 Miklič Cvek, Lucija 395,397,398, 444 Ortelius (Ortels, Orthellius, Wortels, Ortelij), Abraham 56,63-64 403-404 Montesquieu (Charles-Louis de Se condat, baron de La Brède et de P Montesquieu) 55 Pajk, Milan
104-105,109,120 Mrak, Irena 173-174,227,302,305, 336-337.390.392-393 546 Pak, Mirko 160,171,194-195,203, 205,207-209,21X, 213,219,221,
223-224) շշ6, շշ8,232,298, зіб, зі8, Pretnar,Tatjana 391,395 326-329) 344) 39°՜391) 444 Prijatelj, Ivan 124 Pavlin, Branko 23Յ) 427 429 Prijatelj, Karel 120,190,206 Peary, Robert 78 Psevdo-Skimnos (Pseudoskýmnos) 26 Penck, Albrecht ιοί, 104,105-107, ι66 Perko, Drago и, 237 Ptolemaj, Klavdij (Klaúdios Ptole Peterlin, Viktor 102,109 maios) 21-23,29,35,39-40,43-45, Peternel, Mihael 99, ιοί, 116 52,55,57,108-109, m-m Petkovšek, Zdravko 218-220,223, 237 З96 Petty, William 55 R Radinja, Darko 160,163,169-172, Pisanski, Tomaž 237 181,213, 217-218, 220-223, 228, Piteas (Pythéas) 20 246,268-269,272,330-334,337, Pizarro, Francisco 48 Planina, France 133,140,165 Planina, Janez 220,305,396 340-342,344-345,353,302,39° Rakovec, Ivan 128-129,133,164-167, 217.262.268.397 Plemelj, Josip 124-125 Ramovš, Anton 220,223,397 Plestenjak, Mateja 270 Ramovš, Fran 124-125 Plinij Starejši (Gaius Plinius Secun Ratzel, Friedrich 87-89,96,107,285, dus Maior) 25-28,31,52 Plut, Dušan 132,139-140,160-162, 172-174,212,213,221,226,228,262, 302-303,316,330-335) 336-34Ն 343, 419 Ravbar, Marjan 203,307,314,316,327 Rebernik, Dejan 162,202,204,213, 227, 276,278-280,324,327-329, 390.397 344,390)393 Polo, Marco (Marko Polo) 38,42,46 Reclus, Elisée 154-155 Pomponij Mela (Pomponius Mela) Rennell, James 54 3i,52 Popit, Sabina (roj. Kramberger) 173, Repe, Blaž 174,176-177,213,228,229, 227,264)361,390 Potočnik, Matko 119 Potočnik Slavič, Irma 12,195,202, 227,244,278,280,302,305,311-315, 316,318-319,390,397 Pozejdonij (Poseidonios) 21-22,259 252-253,259,265,272,280,293,302, 306,388,390,393,395,397,427,445 Resnik
Planinc, Tatjana 213,227,308, ЗЗ8,350,356-359,360-362,384, 390,397 Reya, Oskar 164,166,170,217,397 Richthoffen, Ferdinand von 90 547
Ritter, Carl 58,79-85,90,93 Spencer, Herbert 87 Robida, Karel 116 Srebrnič, Josip 102,107-108 Rogelj, Boštjan 202,228,290,291, Stainer, Sebastian 113 293, 37° 39°, 397» 43і, 435 Rubić, Ivo 133-134,141,164 Stančič, Zoran 237 Stanley, Henry Morton 78 Ruppert, Karl 194-195.232 299,372 Steinberg, Franc Anton 66 379,382 Rus, Jože 102,164 Stepišnik, Uroš 166,174,176-177,228, Rutar, Simon ιοί, 119,188,205 շ53 շ59, շ65,323,39°, 395,397 Strabon (Strábõn, Strabo) 16,21, S շ3֊շ7,շ9,39,44,5շ,112 Straus, Matjaž 238 Sambucus,Johannes (Jänuos Zsäm- Strobl, Josef 237 boky, János Zsámboky) 64 Sanson, Nicolas 64 Sturt, Charles 78 Supan, Alexander Georg 95-98,188 Savnik, Roman 120,126,128,133-134, 141,189-191,206,213,287 Schaefer, Fred К. 145 Schedel, Hartmann 43 Scott, Robert Falcon 78 Sedlar, Saša 219,397 Seidl, Ferdinand ιοί, 119,127,132,168, 188 Seifert Barba, Ana 395,397,423, 425-426 Š Šarabon, Vinko 102,105-107,120-121, 188-189,205-206,287 Šendlinger, Vanja 341,397 Šerko, Alfred 164,166,216-217,261, 266,398 Šifrer, Tatjana 179,35°, 391,395, 399-400 Špes, Metka 172,226-229,237,253, Silvija iz Akvitanije, sv. (S. Silvia Aqvitana) 33 Simony, Friedrich 116 S kilaks (Skýlax) 25 Slavec Gornik, Andrejka 227,328, 308,332-334,336-338,341,343,344, 390,394,427 Špilar, Špela 270 Stemberger, Igor 270 Šušteršič, France 264-265,398 390 Slomšek, Anton Martin 116-117 T Sneli van Royen (Snellius, Snelij), Tales (Thales) 17-18 Willebrord 57 Somerville, Mary 86 Thullner, Janez Krstnik 113 Tinne, Alexandrine 95
Tiran, Jernej շօշ, 291,308,328 Vespucci, Amerigo 48 Titi, Julij 207 Vidal de La Blache, Paul 82,89-90, Tomaschek, Wilhelm (Vilém Tomá šek) 101,107-108 96,136,194,295 Viljem iz Conchisa (Guillelmus de Conchis, Guillaume de Conches) Tommasini, Giacomo Filippo 67-68 Tomšič, Janez 355 Trobec, Tajan 173,228,272,333,338, 38 Vintar Maily, Katja 123,175,176-177, 228-229,280,302,308,311,336,338, 390,397.445 Trubar, Primož ur 341,343,390,397,431 Tunjic, Filip 291 Vischer, Georg Matthäus 65,1x3 Turjaški, Volf Engelbert, grof (Wolf Vodnik, Valentin 109,114 Engelbert graf von Auersperg) Щ Turk, Janja 369,382,391,395,399, 400,403 Tušak, Maks 237 Voje, Ignacij 220,398 Vojvoda, Ciril 395,423-424 Vojvoda, Metod 207,301 Vovk, Bogdan 169,217,398 Vrabič,Tina 395,397,423,425-426 Vrhovec, Tomaž 226,238,398 Vrišer, Igor 30,46,91,93,127,139, U Uhan, Sara 395,397 140,161-162,163,171,182,184,199, Umek, Maja 224,361,390 201-203,2°5 2°9,2I2 2I3 218-221, 223,226,228,231-232,250,274-277, V 285,296,298,301,316,325-327, 390-391 Vadnal, Alojzij 223, 249,398 Valvasor, Janez Vajkard 65-66, 69-72, и3, 259 Varenius, Bernhard (Bernhardus Va- Vrtačnik Garbas, Katja 228,302,305, 336-337,39o Vujovič, Pavle 122 renius, Bernhard Varen, Bernhard Varenij) г6,58-61 W Vatovec, Milan 391,395 Waldseemüller, Martin 52 Velikonja, Jože (Joseph) 381,382 Wallace, Alfred Russel 55 Vergerij, Ludvik (Lodovico Vergerlo) Werlen, Benno 200 69 Vergerij, Peter Pavel st. (Pier Paolo Vergerlo il Vecchio) 68-69 Z Zakrajšek, Franc Jani 237 549
Zalterius, Bolognius (Bolognino Zaltieri, Bologmj Zalterij) 64 Zavodnik Lamovšek, Alma 279-280, 338,39б Zgonik, Mavricij 180,217,246,352, 354-355,362,390 Zupančič, Jernej 186,200,202,226, 228,285,290-291,323,390,392,397 Žagar, Marjan 163,171,180,182,207, 218-221,223-224,250,304,307, 309-310,350,353,390 Žerovnik, Marko 179-180,251,395, 423 Žumer, Jože 366 550
Summary eographical depictions of present-day Slovenia date back to ancient times, when the first cartographic representations and descriptions emerged of the lands of the Northern Adriatic. Greek sources (Hecataeus of Miletus, Scylax, Pseudo-Scymnus) are very limited and are dominated by descriptions of coastal areas. There is a a lot of mythological material woven into descriptions, for example, the myth of the Argonauts travelling on the Danube across the present-day Slovenian territory to the Adriatic. There are more records and cartographic depictions from the time of the Roman occupation and penetration into the East, when the territory gained greater strategic significance. It is shown on Ptolemy’s map of Europe as well as on the Tabula Peutingeriana, and is described in several sections of Strabo’s Geographica. The most detailed descriptions can be found in Pliny the Elder’s Historia Naturalis which provides details about the peoples who inhabited the territory along the Northern Adriatic, lists the most important places together with the distances between them, and also describes the navigable rivers and their character. Few geographical descriptions and maps of the territory along the Northern Adriatic emerge from the Middle Ages. The centre of gravity when it came to the development of geography shifted to the Muslim world, whereas scholars in Europe largely referenced ancient sources. At the time the predominant form of cartographic representations of the world were so-called О-T maps of G 457
which a particularly elaborate version, the EbstorfMap of the world from the 13th-century, features what is probably the first reference to Koroška region as “Carinthia”. Even earlier, in the 12th century, Guido Pisanus drew a map of the western Roman Empire, on which the inscription “Carantanos” appears over the territory of present-day Slovenia. This is likely the first cartographic representation that gives a name to the Slovenian territory. Another scholar in the 12th century was Herman of Carinthia (Hermanus de Carinthia) who studied contemporary Islamic science and collaborated in translating ofArabic works into Latin. At the beginning of the modern era the number of cartographic depic tions of the present-day Slovenian lands along with the density and reliability of topographic information increased considerably. In Izola, cartographer and horographer Pietro Coppo worked for most of his life. His map of Istria and the neighbouring regions, dated 1525, served as the most detailed depiction of the peninsula until the mid-i8th century. Apart from the map of Istria, Coppo also produced more than 20 maps of the world and its parts, as well as descriptions of Istria and the world as it was known at the time. In the 16th century, present-day Slovenia was depicted on maps by the Venetian Bolognino Zaltieri and Austrian cartographer Wolfgang Lazius, and it also featured in atlases released by Ortelius, Mercator, Hondius and others. Two important maps from the 17th century include one of Styria region (Štajerska in Slovene) by Austrian topographer and cartographer Georg
Matthäus Vischer and an other of Carniola region (Kranjska in Slovene) by the local polymath Johann Weikhard Freiherr von Valvasor (Janez Vajkard Valvasor in Slovene). In the 18th century, the first thematic and very precise military maps were drawn up of the Slovenian lands, while one of the greatest accomplishments was the map of Carniola region produced in 1744 by Janez Dizma Florjančič. Descriptions of Slovenian regions and its specific features are found in foreign cosmographies and domestic chorographies and topographies, includ ing in Sebastian Mimster’s Cosmographia (1544). Between the 15th and 18th centuries, out of all present-day Slovenian regions, the coastal parts were most frequently chronicled, since they were included in descriptions of Istria, which at the time fell under the Venetian Republic. The most important and compre hensive work, providing a multifaceted depiction of much of the present-day 458
Slovenian territory, is Vajkard Valvasor’s chorographie The Glory ofthe Duchy of Carniola (Die Ehre DefHerzogthums Crain) from 1689. A century after Valvasor, Hacquet Balthazar detailed the natural conditions of Carniola region and the neighbouring regions, paying particular attention to karst features. Given the modernity of approaches utilised and quality of his work, Hacquet is considered to be a predecessor and founder of karstology. A number of people who lived in or else originated from present-day Slovenia contributed to the progress of European science and an improved knowledge of the world in their time. In 1549, Žiga Herberstein (Sigismund von Herberstein) from Vipava published a book, Notes on Muscovite Affairs (Rerum Moscoviticarum Comentarii), in which he thoroughly introduced Europe to Russia, that at the time people knew very little about. Similarly, Benedikt Kuripečič, in his description of the route from Ljubljana to Constantinople (1531), compiled important information on the natural and social conditions in parts of the Balkan Peninsula captured by the Turks. Between the 17th and 19th centuries, there were also a number of missionaries from Slovenia who helped expand what was known of the world. Marko Anton Kappus worked alongside others exploring California at the turn of the 17th into the 18th century. Half a century later, Ferdinand Augustine Haller von Hallerstein, who became a court astronomer in Beijing, informed Europeans on the situation in China. Contributing to the exploration of the continental interiors in the 19th century, Irenaeus Friderik
Baraga worked around the Great Lakes in North America, Ignacij Knoblehar and his colleague Martin Doyjak explored along the White Nile in Africa and Janez Klančnik was the first European to visit the middle of the Congo basin. During the 19th century, in the most developed regions geography under went a transition from a hitherto dominant descriptive approach to a scientific discussion of problems, while in Slovenia local studies, travel journals, chroni cles and similar topics were classed as geographic works. With the exception of a few individuals, most notably Alexander G. Supan who in fact pursued a scientific career outside of Slovenia, geography in its new form virtually did not feature in Slovenia. This is not surprising, since in Slovenia there was no university or other organization, such as a geographical society, that would systematically build up scientific geography and follow modern trends. School 459
geography reached a somewhat higher standard following the introduction of textbooks by Vincencij Fereri Klun, Blaž Kocen (the latter was also an excel lent cartographer) as well as Fran Orožen and Janez Jesenko. Jesenko wrote very high-quality geographical textbooks, which took into account the latest findings in the discipline and also represented the birth of Slovenian scientific geographical terminology. The curators of the Ljubljana museum Dragotin Dežman and Henrik Freyer laid the foundations for Slovene studies, which flourished after 1848 as the Slovenian national movement that campaigned for the unification of all regions inhabited by Slovenes into a single political unit gained traction. An important member of this movement was Peter Kozler, who produced a map and detailed geographical description of the territory inhabited by Slovenes. Work on the geographical presentation of Slovenian regions was continued by the Slovenska matica society (Slovenska matica) through the publication of The Slovene Lands (Slovenska zemlja) collection, in which Austrian administra tive regions inhabited by Slovenes were described from a geographical, histori cal, cultural and economic point of view. The Slovenska matica society was an association (founded in 1863), which was responsible for the education of the Slovene nation and publication of popular and scientific books. The society was the leading scientific institution, complete with its own “geography section”, until the founding of the University of Ljubljana in 1919 and the Slovenian Academy of Sciences and Arts in 1939.
Standing out among Slovenian geographers, Alexandre Georg Supan achieved global prominence in geography at the turn of the 19th into the 20th century. Even as a teacher in Ljubljana he kept up with contemporary trends in geography, which, in the second half of the 19th century, under the influence of Darwinism, focused primarily on physical geography and environmental determinism. Drawing on these ideas Supan wrote a German language textbook for secondary schools. He began his scientific-research journey with geomorphological and climatological studies, and wrote oceanographic discussions, then with his regional geographical monograph on the Austro-Hungarian empire he rose to a leading position among German geographers. For almost 25 years he was the editor ofthe renowned journal Petermanns geographische Mitteilungen, and his life’s work was the book Basics of Physical Geography ( Grundzüge der Physischen Erdkunde), while his most original 460
work was the Guidelines of General Political Geography: the Natural Sciences ofthe State {Leitlinen der Allgemeinen politischen Geographie: Naturlehre des Staates). Of the geographers who worked in Slovenia, the most prominent signs of modern geographical streams of thought can be found not just in the work ofJesenko but also in the works of Simon Rutar and Ferdinand Seidl. The academic path of geography in Slovenia began with the establishment of the University of Ljubljana in 1919, when two pillars were envisaged for it: physical geography and human geography. Due to a lack of adequately educated Slovenian staff, the Dalmatian Artur Gavazzi was named the first fiili professor of geography in 1920. Gavazzi started work in 1920, when the Geographical Institute (Geografski inštitut) was established as part of the Faculty of Arts of the University of Ljubljana, the predecessor of today’s Department of Geogra phy. Gavazzi took care of the technical requirements of the study programme, organised and equipped rooms, managed the library and a collection of maps, and established the physical-geographical laboratory. He linked the work of the Geographical Institute with that of the Institute of Meteorology and Geodynamics where he was the director; in 1921 it became part of the Univer sity of Ljubljana. Geography studies were based on the model of the Austrian study system. In 1922, the first students and graduates of geography founded the Slovenian Geographical Society (Geografsko društvo Slovenije), which became the central professional organization of Slovenian geographers,
and in 1925 began publishing the Geographical Bulletin {(Geografski vestnik), the oldest Slovenian professional geographical publication. After Gavazzi moved to Zagreb, Anton Melik was elected in his place in 1927 and together with Svetozar Ilešič between 1933 and the end of the 1960s oversaw the study programme and scientific orientation of Slovenian geography. Under Melik geography at the University of Ljubljana caught up with modern international geographic currents of the day and at the same time established itself as a discipline of national importance. Melik wrote a monumental geo graphical monograph on Slovenia encompassing five books. Furthermore, Melik and Ilešič drove advances in teaching and research activities, and interest in studying geography also increased. Student seminars and intensive field exercises were introduced. Scientific research focused particularly on geomorphological, population and agro-geographical studies of Slovenian regions. 461
After the Second World War, Slovenian geography experienced fiirther opportunities for organizational and academic development as well as expansion of subject matter, however until the beginning of the 1960s Melik and Ilešič for the most part carried out the bulk of teaching work, publication of textbooks, scientific research and numerous important socio-political fiinctions alone. In 1946, Melik backed the establishment of the Geographical Institute within the Slovenian Academy of Sciences and Arts (Geografski inštitut pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti) and the Geographical Museum (Geografski muzej), while he also supported the founding of the Karst Research Institute (Inštitut za raziskovanje krasa).The staffing situation improved after 1959, when a third lecturer’s post was filled by Vladimir Klemenčič, and several assistant positions were also approved and staffed. In 1961 the Geographical Institute was renamed the Department of Geography (Oddelek za geografijo) and in the years that followed staff levels were bolstered. Geography studies were or ganized into two-discipline and at two-stages. Within the framework of what was in principle a single geography study programme, internal streams and specialisations began to develop that sought to prepare graduates for employ ment not just in schools but for other needs as well (spatial planning, tourism, environmental protection). In 1966 the Department of Geography also began to offer postgraduate studies. In the 1960S, geography in Ljubljana became established within Yugoslav framework as well as at the
international level. Due to the rapid transformation of Slovene landscapes in the 1970s and 80s as well as increased specialization of pedagogical and research work, scientific research expanded into new areas: karst geography, functional climatological, hydrological and biogeographic research, natural disaster studies, rural and urban research following deagrarization, urbanization, industrialization and the growth of tourism, research on ethnically mixed areas, etc. In this period the discipline began to shift slowly from the traditional frameworks focused on regional geography and pay more attention to challenges facing landscapes in an industrialized society, the im pacts of Slovenia’s transit position, Slovenia’s openness to the economically developed part of Europe and the problems facing border regions. Given the negative impacts of industrialization and urbanization a great deal of attention was given to ecological problems and environmental protection. 462
As a result of Department staff members’ international contacts and in teractions with various geography schools in Europe and beyond, a diversity of concepts entered the pedagogical and scientific work of faculty members. In terms of research methodology, quantitative methods were increasingly utilised in research and pedagogical processes that went hand in hand with the introduc tion of computers and software, in particular geographical information systems. Staff growth and development, progress within the discipline and labour market demands led to comprehensive restructuring of the study programme. In addition to a pedagogical, a non-pedagogical studies major was also introduced, which in the 1990S developed into a stand-alone programme. Within it five majors were formed: karst geography, protection of the geographical environment, geography of tourism, political geography and spatial planning. At the end of the 1990s the two-discipline non-pedagogical programme was discontinued and at the same time the A and В majors were made equivalent. It was possible to study geography as a two-discipline pedagogical programme or else as a stand-alone non-pedagogical programme. Until the end of the 1980s the research work carried out by department personnel was conducted in close cooperation with what today is the Anton Melik Geographical Institute at the Slovenian Academy of Sciences and Arts (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU), and for as long as it existed, also with the Geographical Institute at the University of Ljubljana (Inštitut za geografijo UL). The research
achievements of department staff were generally presented in publications produced by these two institutions or else in the Geographical Bulletin (Geografski vestnik). Responding to a growing need to publish, in 1985 the Department of Geography at the Faculty of Arts, University of Ljubljana, decided to issue its own scientific journal Dela, which is still regularly published. After Slovenia gained independence and especially after it joined the European Union, radical changes took place in research policy as well as in terms of how research and teaching work was evaluated. To facilitate its research activities the Department joined the Scientific Research Institute of the Faculty of Arts (Znanstveni inštitut Filozofske fakultete). It assists in managing research activities that are carried out through a range of mechanisms including: departmental programme research groups, basic research projects, international projects and commercial projects. In order to improve 463
conditions for research and become more competitive, in 2002 the Department established its own Research Center (Raziskovalni center), then in 2009 also started publishing a collection of monographs GeograFF and in 2010 a digital version called E-GeograFF. The geography study programmes at the University of Ljubljana underwent significant changes after 2005 as preparations were made for the reorganization of studies according to the Bologna guidelines. The Department began offering Bologna programmes at the stage-one (undergraduate) cycle in the 2008/2009 academic year and at the stage-two (masters) cycle in the 2011/2012 academic year. It has four accredited study programmes, two each at the stage-one and stage-two cycles, whereas at the third (doctoral) cycle geography as a scientific discipline is included in the humanities and social sciences interdisciplinary doctoral degree. At the stage-one single and combined university study pro grammes in geography are offered, while at the stage-two there is a master’s study programme in geography as well as a combined geography and teacher education master’s programme. The stage-two master’s study programme has five specialisations: two main majors or A modules (environmental and physical geography, regional planning and rural-urban studies); and three minors or В modules (political geography, geography of tourism and leisure, applied geoin formatics). Students choose one major (A) and one minor (B).The combined geography and teacher education master’s programme has no specified modules. Since 1990 the number of people
studying geography have grown. Annu ally, about 100 students enrol in geography: 50 in the stand-alone programme and 50 in the two-discipline studies programme. Generations of students have developed vibrant extracurricular activities, including forming the Slovenian Association of Young Geographers (Društvo mladih geografov Slovenije), which organizes research camps, travel lectures, excursions, student exchanges and participation in student professional meetings abroad. The Association also publishes the GEOmix newsletter. Since the year 2000 the Department has awarded the best student graduating thesis with the Department of Geography Award (Priznanje Oddelka za geografijo). Prevod / Translated by: James Cosier 464 |
| any_adam_object | 1 |
| any_adam_object_boolean | 1 |
| author2 | Ogrin, Darko |
| author2_role | edt |
| author2_variant | d o do |
| author_facet | Ogrin, Darko |
| building | Verbundindex |
| bvnumber | BV047290883 |
| collection | ebook |
| ctrlnum | (OCoLC)1263279432 (DE-599)BVBBV047290883 |
| doi_str_mv | 10.4312/9789610602385 |
| edition | Prva izdaja |
| era | Geschichte 1919-2019 gnd |
| era_facet | Geschichte 1919-2019 |
| format | Book |
| fullrecord | <?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><collection xmlns="http://www.loc.gov/MARC21/slim"><record><leader>04350nam a2200769 c 4500</leader><controlfield tag="001">BV047290883</controlfield><controlfield tag="003">DE-604</controlfield><controlfield tag="005">20221228 </controlfield><controlfield tag="007">t</controlfield><controlfield tag="008">210520s2019 a||| |||| 01||| slv d</controlfield><datafield tag="015" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">SIM19105920</subfield><subfield code="2">dnb</subfield></datafield><datafield tag="020" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">9789610602415</subfield><subfield code="9">978-961-06-0241-5</subfield></datafield><datafield tag="024" ind1="7" ind2=" "><subfield code="a">10.4312/9789610602385</subfield><subfield code="2">doi</subfield></datafield><datafield tag="035" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">(OCoLC)1263279432</subfield></datafield><datafield tag="035" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">(DE-599)BVBBV047290883</subfield></datafield><datafield tag="040" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">DE-604</subfield><subfield code="b">ger</subfield><subfield code="e">rda</subfield></datafield><datafield tag="041" ind1="0" ind2=" "><subfield code="a">slv</subfield></datafield><datafield tag="049" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">DE-12</subfield></datafield><datafield tag="084" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">OST</subfield><subfield code="q">DE-12</subfield><subfield code="2">fid</subfield></datafield><datafield tag="110" ind1="2" ind2=" "><subfield code="a">Univerza v Ljubljani</subfield><subfield code="b">Oddelek za Geografijo</subfield><subfield code="0">(DE-588)1227644-3</subfield><subfield code="4">hnr</subfield></datafield><datafield tag="245" ind1="1" ind2="0"><subfield code="a">Razvoj geografije na Slovenskem</subfield><subfield code="b">100 let študija geografije na Univerzi v Ljubljani</subfield><subfield code="c">Darko Ogrin (ur.)</subfield></datafield><datafield tag="250" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">Prva izdaja</subfield></datafield><datafield tag="264" ind1=" " ind2="1"><subfield code="a">Ljubljana</subfield><subfield code="b">Znanstvena založba Filozofske fakultete</subfield><subfield code="c">2019</subfield></datafield><datafield tag="300" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">553 Seiten</subfield><subfield code="b">Illustrationen, Diagramme</subfield><subfield code="c">24 cm</subfield></datafield><datafield tag="336" ind1=" " ind2=" "><subfield code="b">txt</subfield><subfield code="2">rdacontent</subfield></datafield><datafield tag="337" ind1=" " ind2=" "><subfield code="b">n</subfield><subfield code="2">rdamedia</subfield></datafield><datafield tag="338" ind1=" " ind2=" "><subfield code="b">nc</subfield><subfield code="2">rdacarrier</subfield></datafield><datafield tag="490" ind1="0" ind2=" "><subfield code="a">Zbirka Historia facultatis</subfield></datafield><datafield tag="500" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">Naklada 550. - Literaturverzeichnis Seite 465-528</subfield></datafield><datafield tag="540" ind1=" " ind2=" "><subfield code="f">Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (CC BY-SA 4.0)</subfield><subfield code="u">https://www.dlib.si/Rights.aspx?q=InC</subfield><subfield code="2">cc</subfield><subfield code="3">Ressource: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QG2JKTCH. – Gesichtet: 2021-11-11</subfield></datafield><datafield tag="546" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">Text slowenisch. - Zusammenfassung in englischer Sprache</subfield></datafield><datafield tag="610" ind1="1" ind2="7"><subfield code="a">Univerza v Ljubljani / Filozofska fakulteta / Oddelek za geografijo / Zborniki</subfield><subfield code="2">ssg</subfield></datafield><datafield tag="610" ind1="2" ind2="7"><subfield code="a">Univerza v Ljubljani</subfield><subfield code="b">Filozofska Fakulteta</subfield><subfield code="0">(DE-588)1012728-8</subfield><subfield code="2">gnd</subfield><subfield code="9">rswk-swf</subfield></datafield><datafield tag="648" ind1=" " ind2="7"><subfield code="a">Geschichte 1919-2019</subfield><subfield code="2">gnd</subfield><subfield code="9">rswk-swf</subfield></datafield><datafield tag="650" ind1=" " ind2="4"><subfield code="a">geografija / zgodovina geografije / znanstvene discipline / visokošolski študij / Slovenija / Univerza v Ljubljani / Filozofska fakulteta / Oddelek za geografijo</subfield></datafield><datafield tag="650" ind1=" " ind2="7"><subfield code="a">Geografija / Zgodovina / Zborniki</subfield><subfield code="2">ssg</subfield></datafield><datafield tag="650" ind1=" " ind2="7"><subfield code="a">Geografija / Študij / Ljubljana / Zborniki</subfield><subfield code="2">ssg</subfield></datafield><datafield tag="650" ind1="0" ind2="7"><subfield code="a">Geografiestudium</subfield><subfield code="0">(DE-588)4156684-1</subfield><subfield code="2">gnd</subfield><subfield code="9">rswk-swf</subfield></datafield><datafield tag="650" ind1="0" ind2="7"><subfield code="a">Geografie</subfield><subfield code="0">(DE-588)4020216-1</subfield><subfield code="2">gnd</subfield><subfield code="9">rswk-swf</subfield></datafield><datafield tag="651" ind1=" " ind2="7"><subfield code="a">Slowenien</subfield><subfield code="0">(DE-588)4055302-4</subfield><subfield code="2">gnd</subfield><subfield code="9">rswk-swf</subfield></datafield><datafield tag="655" ind1=" " ind2="7"><subfield code="0">(DE-588)4016928-5</subfield><subfield code="a">Festschrift</subfield><subfield code="2">gnd-content</subfield></datafield><datafield tag="689" ind1="0" ind2="0"><subfield code="a">Slowenien</subfield><subfield code="0">(DE-588)4055302-4</subfield><subfield code="D">g</subfield></datafield><datafield tag="689" ind1="0" ind2="1"><subfield code="a">Univerza v Ljubljani</subfield><subfield code="b">Filozofska Fakulteta</subfield><subfield code="0">(DE-588)1012728-8</subfield><subfield code="D">b</subfield></datafield><datafield tag="689" ind1="0" ind2="2"><subfield code="a">Geografie</subfield><subfield code="0">(DE-588)4020216-1</subfield><subfield code="D">s</subfield></datafield><datafield tag="689" ind1="0" ind2="3"><subfield code="a">Geografiestudium</subfield><subfield code="0">(DE-588)4156684-1</subfield><subfield code="D">s</subfield></datafield><datafield tag="689" ind1="0" ind2="4"><subfield code="a">Geschichte 1919-2019</subfield><subfield code="A">z</subfield></datafield><datafield tag="689" ind1="0" ind2=" "><subfield code="5">DE-604</subfield></datafield><datafield tag="700" ind1="1" ind2=" "><subfield code="a">Ogrin, Darko</subfield><subfield code="4">edt</subfield></datafield><datafield tag="776" ind1="0" ind2="8"><subfield code="i">Erscheint auch als</subfield><subfield code="n">Online-Ausgabe</subfield></datafield><datafield tag="856" ind1="4" ind2="1"><subfield code="u">https://doi.org/10.4312/9789610602385</subfield><subfield code="x">Verlag</subfield><subfield code="z">kostenfrei</subfield><subfield code="3">Volltext</subfield></datafield><datafield tag="856" ind1="4" ind2="1"><subfield code="u">https://link.bsb-muenchen.de/BV047290883</subfield><subfield code="x">Resolving-System</subfield><subfield code="z">kostenfrei</subfield><subfield code="3">Volltext</subfield></datafield><datafield tag="856" ind1="4" ind2="1"><subfield code="u">http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QG2JKTCH</subfield><subfield code="x">Resolving-System</subfield><subfield code="z">kostenfrei</subfield><subfield code="3">Volltext</subfield></datafield><datafield tag="856" ind1="4" ind2="2"><subfield code="m">Digitalisierung BSB München 25 - ADAM Catalogue Enrichment</subfield><subfield code="q">application/pdf</subfield><subfield code="u">http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=032694255&sequence=000001&line_number=0001&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA</subfield><subfield code="3">Inhaltsverzeichnis</subfield></datafield><datafield tag="856" ind1="4" ind2="2"><subfield code="m">Digitalisierung BSB München 25 - ADAM Catalogue Enrichment</subfield><subfield code="q">application/pdf</subfield><subfield code="u">http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=032694255&sequence=000003&line_number=0002&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA</subfield><subfield code="3">Literaturverzeichnis</subfield></datafield><datafield tag="856" ind1="4" ind2="2"><subfield code="m">Digitalisierung BSB München 25 - ADAM Catalogue Enrichment</subfield><subfield code="q">application/pdf</subfield><subfield code="u">http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=032694255&sequence=000005&line_number=0003&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA</subfield><subfield code="3">Register // Personenregister</subfield></datafield><datafield tag="856" ind1="4" ind2="2"><subfield code="m">Digitalisierung BSB München 25 - ADAM Catalogue Enrichment</subfield><subfield code="q">application/pdf</subfield><subfield code="u">http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=032694255&sequence=000007&line_number=0004&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA</subfield><subfield code="3">Abstract</subfield></datafield><datafield tag="912" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">ebook</subfield></datafield><datafield tag="940" ind1="1" ind2=" "><subfield code="n">oe</subfield></datafield><datafield tag="940" ind1="1" ind2=" "><subfield code="q">BSB_NED_20210728</subfield></datafield><datafield tag="940" ind1="1" ind2=" "><subfield code="q">BSB_OE_eBook</subfield></datafield><datafield tag="999" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">oai:aleph.bib-bvb.de:BVB01-032694255</subfield></datafield><datafield tag="942" ind1="1" ind2="1"><subfield code="c">910</subfield><subfield code="e">22/bsb</subfield><subfield code="f">090512</subfield><subfield code="g">4973</subfield></datafield><datafield tag="942" ind1="1" ind2="1"><subfield code="c">370.9</subfield><subfield code="e">22/bsb</subfield><subfield code="f">090512</subfield><subfield code="g">4973</subfield></datafield><datafield tag="942" ind1="1" ind2="1"><subfield code="c">370.9</subfield><subfield code="e">22/bsb</subfield><subfield code="f">090511</subfield><subfield code="g">4973</subfield></datafield><datafield tag="942" ind1="1" ind2="1"><subfield code="c">910</subfield><subfield code="e">22/bsb</subfield><subfield code="f">0904</subfield><subfield code="g">4973</subfield></datafield><datafield tag="942" ind1="1" ind2="1"><subfield code="c">910</subfield><subfield code="e">22/bsb</subfield><subfield code="f">090511</subfield><subfield code="g">4973</subfield></datafield><datafield tag="942" ind1="1" ind2="1"><subfield code="c">370.9</subfield><subfield code="e">22/bsb</subfield><subfield code="f">0904</subfield><subfield code="g">4973</subfield></datafield></record></collection> |
| genre | (DE-588)4016928-5 Festschrift gnd-content |
| genre_facet | Festschrift |
| geographic | Slowenien (DE-588)4055302-4 gnd |
| geographic_facet | Slowenien |
| id | DE-604.BV047290883 |
| illustrated | Illustrated |
| index_date | 2024-07-03T17:20:04Z |
| indexdate | 2024-07-10T09:07:57Z |
| institution | BVB |
| institution_GND | (DE-588)1227644-3 |
| isbn | 9789610602415 |
| language | Slovenian |
| oai_aleph_id | oai:aleph.bib-bvb.de:BVB01-032694255 |
| oclc_num | 1263279432 |
| open_access_boolean | 1 |
| owner | DE-12 |
| owner_facet | DE-12 |
| physical | 553 Seiten Illustrationen, Diagramme 24 cm |
| psigel | ebook BSB_NED_20210728 BSB_OE_eBook |
| publishDate | 2019 |
| publishDateSearch | 2019 |
| publishDateSort | 2019 |
| publisher | Znanstvena založba Filozofske fakultete |
| record_format | marc |
| series2 | Zbirka Historia facultatis |
| spelling | Univerza v Ljubljani Oddelek za Geografijo (DE-588)1227644-3 hnr Razvoj geografije na Slovenskem 100 let študija geografije na Univerzi v Ljubljani Darko Ogrin (ur.) Prva izdaja Ljubljana Znanstvena založba Filozofske fakultete 2019 553 Seiten Illustrationen, Diagramme 24 cm txt rdacontent n rdamedia nc rdacarrier Zbirka Historia facultatis Naklada 550. - Literaturverzeichnis Seite 465-528 Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (CC BY-SA 4.0) https://www.dlib.si/Rights.aspx?q=InC cc Ressource: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QG2JKTCH. – Gesichtet: 2021-11-11 Text slowenisch. - Zusammenfassung in englischer Sprache Univerza v Ljubljani / Filozofska fakulteta / Oddelek za geografijo / Zborniki ssg Univerza v Ljubljani Filozofska Fakulteta (DE-588)1012728-8 gnd rswk-swf Geschichte 1919-2019 gnd rswk-swf geografija / zgodovina geografije / znanstvene discipline / visokošolski študij / Slovenija / Univerza v Ljubljani / Filozofska fakulteta / Oddelek za geografijo Geografija / Zgodovina / Zborniki ssg Geografija / Študij / Ljubljana / Zborniki ssg Geografiestudium (DE-588)4156684-1 gnd rswk-swf Geografie (DE-588)4020216-1 gnd rswk-swf Slowenien (DE-588)4055302-4 gnd rswk-swf (DE-588)4016928-5 Festschrift gnd-content Slowenien (DE-588)4055302-4 g Univerza v Ljubljani Filozofska Fakulteta (DE-588)1012728-8 b Geografie (DE-588)4020216-1 s Geografiestudium (DE-588)4156684-1 s Geschichte 1919-2019 z DE-604 Ogrin, Darko edt Erscheint auch als Online-Ausgabe https://doi.org/10.4312/9789610602385 Verlag kostenfrei Volltext https://link.bsb-muenchen.de/BV047290883 Resolving-System kostenfrei Volltext http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QG2JKTCH Resolving-System kostenfrei Volltext Digitalisierung BSB München 25 - ADAM Catalogue Enrichment application/pdf http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=032694255&sequence=000001&line_number=0001&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA Inhaltsverzeichnis Digitalisierung BSB München 25 - ADAM Catalogue Enrichment application/pdf http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=032694255&sequence=000003&line_number=0002&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA Literaturverzeichnis Digitalisierung BSB München 25 - ADAM Catalogue Enrichment application/pdf http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=032694255&sequence=000005&line_number=0003&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA Register // Personenregister Digitalisierung BSB München 25 - ADAM Catalogue Enrichment application/pdf http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=032694255&sequence=000007&line_number=0004&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA Abstract |
| spellingShingle | Razvoj geografije na Slovenskem 100 let študija geografije na Univerzi v Ljubljani Univerza v Ljubljani / Filozofska fakulteta / Oddelek za geografijo / Zborniki ssg Univerza v Ljubljani Filozofska Fakulteta (DE-588)1012728-8 gnd geografija / zgodovina geografije / znanstvene discipline / visokošolski študij / Slovenija / Univerza v Ljubljani / Filozofska fakulteta / Oddelek za geografijo Geografija / Zgodovina / Zborniki ssg Geografija / Študij / Ljubljana / Zborniki ssg Geografiestudium (DE-588)4156684-1 gnd Geografie (DE-588)4020216-1 gnd |
| subject_GND | (DE-588)1012728-8 (DE-588)4156684-1 (DE-588)4020216-1 (DE-588)4055302-4 (DE-588)4016928-5 |
| title | Razvoj geografije na Slovenskem 100 let študija geografije na Univerzi v Ljubljani |
| title_auth | Razvoj geografije na Slovenskem 100 let študija geografije na Univerzi v Ljubljani |
| title_exact_search | Razvoj geografije na Slovenskem 100 let študija geografije na Univerzi v Ljubljani |
| title_exact_search_txtP | Razvoj geografije na Slovenskem 100 let študija geografije na Univerzi v Ljubljani |
| title_full | Razvoj geografije na Slovenskem 100 let študija geografije na Univerzi v Ljubljani Darko Ogrin (ur.) |
| title_fullStr | Razvoj geografije na Slovenskem 100 let študija geografije na Univerzi v Ljubljani Darko Ogrin (ur.) |
| title_full_unstemmed | Razvoj geografije na Slovenskem 100 let študija geografije na Univerzi v Ljubljani Darko Ogrin (ur.) |
| title_short | Razvoj geografije na Slovenskem |
| title_sort | razvoj geografije na slovenskem 100 let studija geografije na univerzi v ljubljani |
| title_sub | 100 let študija geografije na Univerzi v Ljubljani |
| topic | Univerza v Ljubljani / Filozofska fakulteta / Oddelek za geografijo / Zborniki ssg Univerza v Ljubljani Filozofska Fakulteta (DE-588)1012728-8 gnd geografija / zgodovina geografije / znanstvene discipline / visokošolski študij / Slovenija / Univerza v Ljubljani / Filozofska fakulteta / Oddelek za geografijo Geografija / Zgodovina / Zborniki ssg Geografija / Študij / Ljubljana / Zborniki ssg Geografiestudium (DE-588)4156684-1 gnd Geografie (DE-588)4020216-1 gnd |
| topic_facet | Univerza v Ljubljani / Filozofska fakulteta / Oddelek za geografijo / Zborniki Univerza v Ljubljani Filozofska Fakulteta geografija / zgodovina geografije / znanstvene discipline / visokošolski študij / Slovenija / Univerza v Ljubljani / Filozofska fakulteta / Oddelek za geografijo Geografija / Zgodovina / Zborniki Geografija / Študij / Ljubljana / Zborniki Geografiestudium Geografie Slowenien Festschrift |
| url | https://doi.org/10.4312/9789610602385 https://link.bsb-muenchen.de/BV047290883 http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QG2JKTCH http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=032694255&sequence=000001&line_number=0001&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=032694255&sequence=000003&line_number=0002&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=032694255&sequence=000005&line_number=0003&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=032694255&sequence=000007&line_number=0004&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA |
| work_keys_str_mv | AT univerzavljubljanioddelekzageografijo razvojgeografijenaslovenskem100letstudijageografijenauniverzivljubljani AT ogrindarko razvojgeografijenaslovenskem100letstudijageografijenauniverzivljubljani |