Usidrali smo se na morje: vzpostavitev slovenskega pomorstva 1945-1958
Gespeichert in:
| 1. Verfasser: | |
|---|---|
| Weitere Verfasser: | , , |
| Format: | Buch |
| Sprache: | Slovenian |
| Veröffentlicht: |
Piran
Pomorski muzej - Museo del mare "Sergej Mašera",
2015
|
| Schlagworte: | |
| Online-Zugang: | Inhaltsverzeichnis Literaturverzeichnis Abstract Abstract Register // Personenregister |
| Beschreibung: | Englische, italienische und slowenische Zusammenfassung: We anchored ourselves at sea. Ci siamo ancorati al mare. - Literaturverzeichnis Seite 361-371 |
| Beschreibung: | [XVI], 397 Seiten Illustrationen 34 cm |
| ISBN: | 9789619278963 |
Internformat
MARC
| LEADER | 00000nam a2200000 c 4500 | ||
|---|---|---|---|
| 001 | BV043819398 | ||
| 003 | DE-604 | ||
| 005 | 20170609 | ||
| 007 | t | ||
| 008 | 161011s2015 a||| |||| 00||| slv d | ||
| 015 | |a SIM15110592 |2 dnb | ||
| 020 | |a 9789619278963 |9 978-961-92789-6-3 | ||
| 035 | |a (OCoLC)969532471 | ||
| 035 | |a (DE-599)BVBBV043819398 | ||
| 040 | |a DE-604 |b ger |e rda | ||
| 041 | 0 | |a slv | |
| 049 | |a DE-12 | ||
| 084 | |a OST |q DE-12 |2 fid | ||
| 100 | 1 | |a Terčon, Nadja |e Verfasser |4 aut | |
| 245 | 1 | 0 | |a Usidrali smo se na morje |b vzpostavitev slovenskega pomorstva 1945-1958 |c Nadja Terčon ; prevod [povzetka] Ivan Marković (it.), Henrik Ciglič (ang.) ; avtorske fotografije Luka Kaše |
| 246 | 1 | 3 | |a We anchored ourselves at sea |
| 246 | 1 | 3 | |a Ci siamo ancorati al mare |
| 264 | 1 | |a Piran |b Pomorski muzej - Museo del mare "Sergej Mašera", |c 2015 | |
| 300 | |a [XVI], 397 Seiten |b Illustrationen |c 34 cm | ||
| 336 | |b txt |2 rdacontent | ||
| 337 | |b n |2 rdamedia | ||
| 338 | |b nc |2 rdacarrier | ||
| 500 | |a Englische, italienische und slowenische Zusammenfassung: We anchored ourselves at sea. Ci siamo ancorati al mare. - Literaturverzeichnis Seite 361-371 | ||
| 505 | 8 | 0 | |t O temeljih slovenskega pomorstva |r Jože Pirjevec |
| 648 | 7 | |a Geschichte 1945-1958 |2 gnd |9 rswk-swf | |
| 650 | 4 | |a pomorski promet / pomorski transport / ribištvo / ladjedelništvo / pristanišča / Slovensko Primorje / zgodovinski pregledi | |
| 650 | 7 | |a Pomorstvo / Zgodovina / Slovenija |2 ssg | |
| 650 | 0 | 7 | |a Seehafen |0 (DE-588)4116455-6 |2 gnd |9 rswk-swf |
| 650 | 0 | 7 | |a Seeschifffahrt |0 (DE-588)4054184-8 |2 gnd |9 rswk-swf |
| 651 | 4 | |a Slovenija / Pomorstvo / 1945-1958 | |
| 651 | 7 | |a Slowenien |0 (DE-588)4055302-4 |2 gnd |9 rswk-swf | |
| 651 | 7 | |a Slovensko primorje |0 (DE-588)4406201-1 |2 gnd |9 rswk-swf | |
| 689 | 0 | 0 | |a Slowenien |0 (DE-588)4055302-4 |D g |
| 689 | 0 | 1 | |a Slovensko primorje |0 (DE-588)4406201-1 |D g |
| 689 | 0 | 2 | |a Seeschifffahrt |0 (DE-588)4054184-8 |D s |
| 689 | 0 | 3 | |a Seehafen |0 (DE-588)4116455-6 |D s |
| 689 | 0 | 4 | |a Geschichte 1945-1958 |A z |
| 689 | 0 | |5 DE-604 | |
| 700 | 1 | |a Marković, Ivan |d 1961- |0 (DE-588)1134969902 |4 trl | |
| 700 | 1 | |a Ciglič, Henrik,1947- |4 trl | |
| 700 | 1 | |a Kaše, Luka |4 trl | |
| 856 | 4 | 2 | |m Digitalisierung BSB Muenchen 19 - ADAM Catalogue Enrichment |q application/pdf |u http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=029230436&sequence=000006&line_number=0001&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA |3 Inhaltsverzeichnis |
| 856 | 4 | 2 | |m Digitalisierung BSB Muenchen 19 - ADAM Catalogue Enrichment |q application/pdf |u http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=029230436&sequence=000007&line_number=0002&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA |3 Literaturverzeichnis |
| 856 | 4 | 2 | |m Digitalisierung BSB Muenchen 19 - ADAM Catalogue Enrichment |q application/pdf |u http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=029230436&sequence=000008&line_number=0003&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA |3 Abstract |
| 856 | 4 | 2 | |m Digitalisierung BSB Muenchen 19 - ADAM Catalogue Enrichment |q application/pdf |u http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=029230436&sequence=000009&line_number=0004&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA |3 Abstract |
| 856 | 4 | 2 | |m Digitalisierung BSB Muenchen 19 - ADAM Catalogue Enrichment |q application/pdf |u http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=029230436&sequence=000010&line_number=0005&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA |3 Register // Personenregister |
| 940 | 1 | |n oe | |
| 999 | |a oai:aleph.bib-bvb.de:BVB01-029230436 | ||
| 942 | 1 | 1 | |c 330.09 |e 22/bsb |f 09044 |g 4973 |
| 942 | 1 | 1 | |c 306.09 |e 22/bsb |f 09045 |g 4973 |
| 942 | 1 | 1 | |c 306.09 |e 22/bsb |f 09044 |g 4973 |
| 942 | 1 | 1 | |c 330.09 |e 22/bsb |f 09045 |g 4973 |
Datensatz im Suchindex
| _version_ | 1804176674100609024 |
|---|---|
| adam_text | USIDRALI SMO SENA MORJE - VZPOSTAVITEV SLOVENSKEGA POMORSTVA 1945 - 1 958
ZAHVALA 1
01 UVOD ALI »KDORIMA MORJE, MU JE SVET ODPRT!« 2
1.1. Izhodiscne misli in opredelitev problema 3
1.2. Raziskovalna vprasanja, cilji in rezultati 9
1.3. Referencna literatura 12
1.4. Pisni viri pripovedujejo 16
1.5. Spomin kot vir informacij 18
1.6. Metode raziskovanja 22
02 POKRAJINA OB MORJU 26
2.1. Specificnost geografskega prostora 27
2.2. Mediteranski znacaj 32
2.3. Vprasanje slovenske pomorske identitete ¡n 37
pomorske usmeritve Slovenije
03 POMEN MORJA SKOZIZGODOVINO 46
3.1. Kratek pregled pomorske zgodovine na tem obmocju 47
3.2. Pricakovanje zavezniskega ¡zkrcanja v Istri 56
3.3. Mornariski odred Koper 59
04 POL1TICNI, UPRAVNI IN GOSPODARSKI POLOZAJ ALI 66
»NAJ ÑAS PUSTE V MIRU, KER GRADIMO SOCIALIZEM!«
4.1. »AH mislite, da mora ¡metí vsak okraj svoje morje!« 67
4.2. Obalno gospodarstvo in njegova relacija do slovenskega, 76
jugoslovanskega in italijanskega gospodarstva
4.3. Odvoz premicnega premozenja 94
4.3.1. Odvoz strojev in delovne opreme iz gospodarskih podjetij v 94
Jugoslavijo v letih 1946 in 1947
4.3.2. Odvoz premicnega premozenja v Italijo v obdobju 1945-1954 100
4.4. Izseljevanje prebivalstva 102
4.5. Priseljevanje prebivalstva ali »Se svoje slike ne bipustil tukaj!« 110
05 MORJE- VIR PREZIVLJANJA IN OKNO V SVET 116
5.1. Ribistvo ¡n ribja predelovalna industrija 117
5.2. Ribiske zadruge 130
5.3. Uveljavljene plovne poti 135
5.4. Kontinuiteta pomorske upravne ureditve 136
5.5. Pomorska uprava 1945-1958 138
5.6. Luska kapitanija Piran 145
5.7. Vertikalna primerjava pomorske organizacije 150
5.8. Svetilniska sluzba 152
5.9. Vojna skoda v slovenskem morju 156
5.10. Uvajanje slovenskega jezika v pomorsko poslovanje 168
5.11. Udarnisko délo in socialisticno tekmovanje 183
06 »CE ZEUS ZGRADITILADJO, NAUCILJUDINOSTALGIJE 186
PO NESKONCNOSTI MORJA«
6.1. Ladja kot objekt pomorstva 187
6.2. Zmanjsevanje tradicionalne flote ¡n obalnega 191
pomorskega prometa
6.3. Zaton male obalne plovbe 208
6.4. Nadaljevanje tradicije ladjedelnistva 213
6.5. Usposabljanje pomorskega kadra 225
VSIDRALISMO SENA MORJE -VZPOSTAVITEV SLOVENSKEGA POMORSTVA 1945-1958
07 »USIDRALI SMO SE NA MORJE« 238
7.1. Med Reko in Trstom so izpluli na oceane 239
7.2. Razvijanje lastne flote 247
7.3. Zaposlovanje pomorscakov ali 258
»Vsaka ladja ima svojo duso«
7.4. Ladja kot samostojna delovna enota in 263
specificen zivljenjski prostor
7.5. V racunicah drzave 269
7.6. Reeksportna trgovina na morju 274
7.7. Konkurencni boj med republiskimi UDBA-mi 277
08 »SLOVENIJA JE V KÖPER DALA SVOJO DUSO« 282
8.1. Povojno stanje obalnih pristanisc 283
8.2. Pristanisce bo v Kopru! 287
8.3. Model razumnega preseganja mej 298
09 SOOBLIKOVALCISLOVENSKE POMORSKEIDENTITETE 308
9.1. Vloga vodilnih posameznikov 309
9.2. Klub pomorscakov LRS 315
9.3. Muzej pomorscaka in pomorska dediscina 322
10 SKLEP ALI »Z MORJEM RASTE VREDNOSTDRZAVE« 332
11 VIRI 350
11.1. Pokrajinski arhiv Köper (PAK) 351
11.2. Enota Pokrajinskega arhiva Köper v Piranu (PAK PI) 352
11.3. Drzavni arhiv na Reki (DAR HR) 354
11.4. Archivio di Stato di Trieste / Drzavni arhiv vTrstu (AST) 355
11.5. Pomorski muzej »Sergej Masera« Piran (PMSMP) 355
11.6. Arhiv Republike Slovenije (ARS): 357
11.7. Filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije (FA ARS): 357
11.8. Casopisni viri 357
11.9. Objavljeni viri / spomini 358
11.10. Ustni viri 358
11.11. Spletni viri 359
12 LITERATURA 360
SEZNAM KRATIC 372
POVZETEK 374
RIASSUNTO 378
ABSTRACT 382
IMENSKO KAZALO 386
O AVTORICI 396
LITERATURA
VSIDRALISMO SENA MOR JE - VZPOSTAVITEV SLOVENSKEGA POMORSTVA 1945 -1958
A
Andreozzi, D. (2007): Viri, kontekst in konjukture. Refleksija o gospodarski zgodovini Trsta, V : Dopoguerra
di confine / Povojni cas ob meji (2007). Catalan, T. et. al. Istituto regionale per la storia del movimento di
liberazione nel friuli Venezia Giulia Universitä di Trieste, Dipartimento di scienze Geografiche e Storiche /
Dezelni instituí za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji Julijski krajini, Univerza v Trstu, Oddelek za
geografske in zgodovinske vede. Trst, 363-369.
Ankersmith, F. R. (2007): Historiografija in postmodernizem Filozofski vestnik, 1/2007, Let./Vol. XXVIII,
Ljubljana, 121-139.
Askerc, A. (1908): Jadranski biseri. Balade in Romance slovenskih morskih ribicev. V Ljubljani, zalozil L.
SCHwentner, 1908.
B
Babudieri, F. (1972): II porto di Trieste. Trieste, Istituto per ( enciclopedia del FVG.
Babudieri, F (1965): I porti di Trieste e della RegioneGiuliadall815al 1918, Archivio Económico dell unificazione
Italiana, serie I, volume XIV, fascicolo 2, Roma.
Balestra, S. (2004): La Camera di Commercio di Trieste tra Governo militare alleato e ritorno all ltalia. Política
económica e migratoria a Trieste : (1947-1965). V: Trieste tra ricostruzione e ritorno all’ltalia (1945-1954).
Trieste: Instituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli Venezia Giulia: Edizioni comune
di Trieste, 50-75.
Ballinger R (2006): Lines on the water, peoples on the map: Maritime museums and the representation of
cultural boundaires in the upper Adriatic, Narodna umjetnost 43/1,2006,15-39.
Barbalic, R. F. (1952): Istrani - pomorci na dalekim morima. Pomorstvo 4, Rijeka, 103-104.
Barbalic, R. F. (1962): Pomorstvo Istre. V: Pomorski zbornik povodom 20. godisnjice mornarice i pomorstva
Jugoslavije 1942-1962, II, Zagreb, 1517-1534.
Barbalic, R. F. (1962a): Pomorsko-upravna sluzba od oslobodenja do dañas. V: Pomorski zbornik povodom
20. godisnjice mornarice i pomorstva Jugoslavije 1942-1962, II, Zagreb, 1175-1181.
Basioli, J. (1980): Nastajanje, nestajanje i odrzanje tvornica za preradu rlbe na istocnom Jadranu. Morsko
ribarstvo, st. 4, Zagreb, 164-172.
Basioli, J. (1983): Stoljece industrije za preradu ribe na Sjevernom jadranu. Jadranski zbornik, 12/1982-1985,
Pula - Rijeka 1983,181-224.
Basioli, J. (1984): Ribarstvo na Jadranu, Zagreb.
Baskar, B (2002): Dvoumni Mediteran: Studije o regionalnem prekrivanju na vzhodnojadranskem obmocju.
Zalozba Annales, Koper.
Baskar, B (2010): Siovenci so avtisticen narod. Intervju, Delo, sobotna priloga, 16.10.2010, avtorica Sasa
Vidmajer, http//www.delo.si/clanek/l 25424,11.01.2011.
Biber, D. (2005): Velika Slovenija - Zdruzene drzave Evrope?. Vojna in mir na Primorskem: Od kapitulacije Italije
1943 do Londonskega memorándums leta 1954. Zalozba Annales, Koper, 147-150.
Bloch, M. (1996): Apologija zgodovine ali zgodovinarjev poklic, S predgovorom Jacquesa Le Goffa, Ljubljana,
Institut za humanisticne vede, 1996.
Bonin, F. (1998): Una breve cenno sulla marinería e sui tipi di imbarcazioni in uso nel litorale sloveno, v Navi
di legno, Evoluzione técnica e sviluppo della cantieristica nel Mediterráneo dal XVI secolo a oggi, (ur.) M.
Marzari, Grado, Trieste, 331 -334.
Bonin, F, Ceh L. (1993): Siovenci in pomorstvo od najstarejsih casov do 20. Stoletja. V: zborniku Kultura
narodnostno mesanega ozemlja Slovenske Istre, Ljubljana, 41 -82.
Borak, N. (2002): Ekonomski vidiki delovanja in razpada Jugoslavije. Zbirka Spekter. Ljubljana, Znanstveno in
publicisticno sredisce, 2/2002.
Braudel, F. (2001): Memory and the Mediterranean,2001.
Brown, P. (2006): Vzpon zahodnega krscanstva. Zmagoslavje in razlicnost, 200-1000. n. s., Ljubljana, 2006.
Burra, A. (2005): L introduzione del bilingüismo (trilinguismo) nel Capodistriano (1945-1948). Acta Histriae,
let. 14, st. 2,313-333.
Bucic, V. et al. (1990): Bucic, V.; Gregori, J.; Messenel, J.; Rovsnik, B.; Vidmar, M.; Zargi, M.: Popis premicne
naravne in kulturne dediscine v gradu Brdo pri Kranju, Ljubljana, Mestni muzej, 1990.
Bufón, M. (2007): Osnove politicne geografije, Koper, Zalozba Annales, 2007.
C
Cantieri e armamenti giuliani minori Capodistria 1841 -1945 (s.a.), Quaderno AMA 5/91. Trieste,
Associazione Marinara »Aldebaran«, s.a.: 6.12. 2005, http://www.webalice.it/cherini/Cantieri/Cantieri.htm.
Caroli, A. (2002): II porto di Trieste - cronaca e storia delle costruzioni portuali, Trieste, Italo Svevo.
361
12 LITERATURA
Carr, E. H. (2008): Kaj je zgodovina? Ljubljana, Studia Humanitatis, 2008.
Catalan T. (2004): L organizzazione dell assistenza a Trieste durante il Governo Militare Alleato, v Trieste, La
città reale, economia, société e vita quotidiana a Trieste 1945-1954, 104-113.
Catalan, T. et al. (2007): Uvod. /T. Catalan, G. Mellinato, R. Pupo, M. Verginella/. V: Dopoguerra di confine
/ Povojni cas ob meji (2007). Catalan, T. et. al. Istituto regionale per la storla del movimento di liberazione
nel friuli Venezia Giulia Università di Trieste, Dipartimento di scienze Geografiche e Storiche / Dezelni institut
za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji Julijski krajini, Univerza v Trstu, Oddelek za geografske In
zgodovinske vede. Trst, 15-19.
Cattaruzza, M. (1979): La formazione del proletarlato urbano: immigrati, opérai di mestiere, donne a Trieste
dalla meta del secolo 19. alla prima guerra mondiale, Torino, Musolini.
Celostna pomorska politika za Evropsko unijo (2007 - 2008), Sporocilo Komlsije Evropskemu parlamentu,
Svetu, Evropsko ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij, Loxembourg, Urad za uradne publikacije
Evropsklh skupnosti, 2007, Evropske skupnosti, 2008.
Colombatti A. (2004): Triestini d epoca: la vitta quotidiana tra tradizlone e innovazioni, v Trieste, la città reale,
economia, società e vita quotidiana a Trieste 1945-1954,150-158.
Cona B Svobodnega trzaskega ozemlja (1947-1954) / Zona B del territorio Libero di Trieste (2004). Koper,
Pokrajinski arhlv Koper.
Cosenzi A. (2004): I fondi archivistici dei Civici Musei di Storla ed Arte testimoni degli anni 1945-1954, v
Trieste, la città reale, economia, società e vita quotidiana a Trieste 1945-1954, 292-293.
Culiat E. (2004): Gli archivi fotografici triestini per gli anni 1945-1954, v Trieste, la città reale, economia, società
e vita quotidiana a Trieste 1945-1954, 294-295.
Cvirn, J., Studen, A. (2001): »Ko vihar dirjajo hlaponi«, k socialni in kulturni zgodovini zeleznice v 19. stoletju,
Ljubljana, 2001.
C
Cibej, N. (2004): Denarni zavodi cône B in cône B STO in njihov vpliv na gospodarstvo na Primorskem in v
Sloveniji 1945-1955. Magistrsko delo, Koper.
Cibej, N. (2004a): Bancnistvo kot gospodarski segment vconi B STO. V: Cona B Svobodnega trzaskega ozemlja
(1947-1954) / Zona B del territorio Libero di Trieste (2004). Koper, Pokrajinski arhiv Koper, 59-82.
D
Darovec, D. (1992): Pregled zgodovine Istre, Koper,
Darovec, D. (2008): Kratka zgodovlna Istre. Knjiznica Annales 1. Koper.
de Castro, D. (2004): Memorie di un novantenne. Trieste e l Istria. Trieste.
Derganc C. (2004): Na morjâ siroki cesti. Potopisnl spomini pomorscaka, Zalozba Kapital, Maribor.
Dermota, F. (1998): Ustanovitev in razvoj Mornariskega odreda Koper. V: Vremec, V. et. al.: Slovenska Istra v
boju za svobodo, Koper, Zalozba Lipa, str. 644-548, 648-700.
Dimitrijevic., B. (2014): Bitka za Trst 1945-1954, Zagreb, Hrvatska povijest.
Di Napoli, R. (2007): Delati v funkciji pristanisca”. Glavne etape v razvoju trzaskega pristanisca v 19. in 20.
stoletju. V: Catalan T, Zilli, S., O.T.I.S. Osservatorio del lavoro transfrontaliero per le aree portuali di Trieste,
Monfalcone e Koper/Capodistria / C.O.I.S: Cezmejna opazovalnica pristaniskih con Trsta, Trzica in Kopra,
Interreg III A, Italija - Slovenija 2000-2006, (http://www2.units.it/~otis/illlbro.php.)
Diego de Castro nel ventenario délia nascita 1907-2007 (2007), a cura di Ondina Lusa e Kristjan Knez,
Pirano, Comunità degli Italiani »Giuseppe Tartini«, Edizioni II trillo.
Dietrich, F. in Naglic V. (1957): Ladje, morja, pristanisca, Ljubljana.
Dolenc, E., Godesa, B., Gabric, A. (1999): Slovenska kultura in politika v Jugoslaviji. Ljubljana, Modrijan.
Donato, C. (2007): Geopolitika prehodnega ozemlja. Italijanska prisotnost na »ozemlju eksodusa« na pragu
druge svetoven vojne: kvantitativni in razdelitveni vidiki ter kartografski prikaz. Sporno ozemlje: Juclijska krajina
v 20. stoletju. V: Dopoguerra di confine / Povojni cas ob meji (2007). Catalan, T. et. al. Istituto regionale per
la storia del movimento di liberazione nel friuli Venezia Giulia Università di Trieste, Dipartimento di scienze
Geografiche e Storiche / Dezelni institut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji Julijski krajini, Univerza
v Trstu, Oddelek za geografske in zgodovinske vede. Trst, 555-556.
Dopoguerra di confine / Povojni cas ob meji (2007). Catalan, T. et. al. Istituto regionale per la storia del
movimento dl liberazione nel friuli Venezia Giulia Università di Trieste, Dipartimento di scienze Geografiche
e Storiche / Dezelni institut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji Julijski krajini, Univerza v Trstu,
Oddelek za geografske in zgodovinske vede. Trst.
Dorsi, P. (1994): La prima fase di ripristino dell ordinamento austriaco nell lstria già veneziana: i decreti Nugent
del settembre 1813, Acta Histriae III, Koper - Capodistria, 1994, 209-230.
362
VSIDRALISMO SENA MOfíJE - VZPOSTAVITEV SLOVENSKEGA POMORSTVA 1945-1958
Dukovski, D. (2008): Uvod u procese i procesi modemizacije u Istri na prijelomu stoljeca (1880-1910.)- Acta
Histriae 16,2008,3, Köper, Univerza na Primorskem, Znanstveno raziskovalno sredisce.
Dular, A. (1995): Vinogradnistvo Slovenske Istre v arhivih Slovenskega etnografskega muzeja, Dezela refoska,
Köper, 1995, 218.
Dvajset let Splosne plovbe (1974), posebna stevilka gospodarsko drzbene revije SLOVENIJA-PARALELE, ur.
Vetrovec J. et al., uredniski odbor Emilija Bole et. al., Ljubljana, 1974.
E
Erceg, I. (1979): Pregled razvoja merkantilizma u Habsburskoj monarhiji s posebnim osvrtom na feudalnu
Hrvatsku, Acta historico-oeconomlca lugoslaviae, vol. 6, Zagreb, 1979,21-44.
Erceg, I. (1977): Sjevernojadranske luke u ekonomskoj politici ESeckog dvora (18. Stoljece), Acta Historico-
oeconomica lugoslaviae, vol. 4, Zagreb, 1977,7-21.
Erceg, I. (1970): Trst I bivse Habsburske zemlje u medunarodnom prometu; merkantllizam u drugoj polovici
18. stoljeca, Zagreb, 1970.
F
Ferenc, M. (1998): Problem zahodne meje pri Slovencih 1941-1945. Acta Histiae VI, Prispevki z mednarodne
konference Pariska mlrovna pogodba, nova Jugoslovansko-italijanska meja in prikljucitev Prlmorske kSlovenlji,
Köper, Znanstveno-raziskovalno sredisce republike Slovenije Köper, 299-310.
Filipcic, R. (2005): Mornariski odred NOVJ Köper, dlplomska naloga, Luclja, 2005, kopija v dokumentaciji
PMSMP.
Filipi, G. (1984): Etimoloski prlkaz izbranih pojmov lz ribiskega Izrazja na slovenskl obali, v Slovensko morje in
zaledje 6-7, Köper, 93-106.
Filipi, G. (1994): Kratek pregled zgodovine »lesenega« ladjedelstva na vzhodnlh obalah Jadranskega morja,
Primorska srecanja, 18, st. 160, 573-577.
Filipi, G. (1997): Nekoliko termina iz Betinske brodogradevne terminologije, v Annales 10/97, Köper, 319-334.
Finzi, R; Panjek, G. (2001): Storia económica e sociale dl Trieste, volume I, La citta dei gruppl 1719 - 1918, a
cura di Roberto Finzi e Giovanni Panjek, Trieste 2001.
Fogar, G. (1994): Guadagnavo sessantun centesimi all ora: lavoro e lotte al Cantiere S. Rocco: Muggia 1914-
1966 / Galliano Fogar, Marina Rossi, Sergio Ranchi, Trieste, Istituto regionale per la storia del movimento di
liberazione nel Friuli-Venezia Giulia, 1994.
Fogar, G. (1982): L antifascismo operaio monfalconese tra le due guerre. Milano, Vangelista, 1982.
Franelic, S. (1966): Kratak pregled prlvrednog razvoja Rijeke 1945-1965. Ekonomsko historijski aspekt
razvoja. V Jadranski zbornik, prilozi za povijest Istre, Rijeke, Hrvatskog Primorja i Gorskog Kotara VI, Rijeka—
Pula, 97-120.
G
Gams, I. (1991): Analiza imen za obalno regijo, v Annales 1/ 91, Köper, 1991,7-12.
Gerolami, G. (1953): L Arsenaletriestino 1853-1953. Trieste.
Gestrin, F. (1962): Oris razvoja pomorstva v Slovenskem primorju, v Kronika X/2, Ljubljana.
Gestrin, F. (1962): Pregled pomorstva v Slovenskem primorju, v Pomorskl zbornik povodom 20. godisnjice
mornarice i pomorstva Jugoslavije 1942-1962, II, Zagreb, 1489-1513.
Goljak, R. (1962): Projektlranje in graditev koprskega pristanisca, Slovenski pomorski zbornik, Köper, 153-161.
Gombac, B. (2001): »Controesodo«. Povojne migraclje italijanskega preblvalstva v Jugoslavijo (1945-54).
Annales 11, Seria Historia et Sociología, 2, Köper, 2001,385-394.
Gombac, J. (2001): Izseljevanje iz Kopra in njegove okolice po sprejetju londonskega memoranduma. Analiza
podatkov odhajajocih skozi prizmo narodnosti. Annales, 2/2001, Köper, 395-402.
Gombac, J. (2005): Esull ali optanti? Zgodovinski primer v lucí sodobne teorije, Ljubljana, ZRC SAZU.
Gombac, J. (2006): Oris resevanja nekaterih akutnih problemov pri obnovi gospodarstva v Okraju Köper v
desetletju po koncu druge svetovne vojne. Acta Histriae, 14, Köper, 2006, 2, 281 -298.
Gombac, J. (2007): Obcutljivost stevilk pri raziskovanju mlgracij, kjer se mesajo prisilni In prostovoljni tokovi.
Primer dela Istre, ki je danés del Slovenije. V Dopoguerra dl confine / Povojni cas ob meji ( 2007). Catalan, T.
et. al. Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel friuli Venezia Giulia Unlversitä di Trieste,
Dipartimento di scienze Geografiche e Storlche / Dezelni instituí za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji
Julijski krajini, Univerza v Trstu, Oddelek za geografske In zgodovinske vede. Trst.
Gorjup Posinkovic, V. (2012): Osebnosti, ki nas plemenltljo, Bonbon, Tedenska priloga Vecera in Primorskih
novic, 3.1.2012, .5.
363
12 LITERATURA
Gosar A. (2008): Sodobne politicno-geografske znacilnosti Alpsko.Jadranskega prostora brez meja, Acta
Histriae 16, 2008, 3, Koper, Zalozba Annales, 383-392.
Gospodarska in druzbena zgodovina Slovencev (1970), Zgodovina agrarmh panog, I. zvezek, Agramo
gospodarstvo, Ljubljana.
Gospodarske krlze ¡n Slovencl (1998), Povzetki referatov s posveta z dne 21. maja 1998, uredila Neven Borak
in Zarko Lazarevic. Ljubljana, Zveza ekonomlstov Slovenije.
Gradisnik, J„ Kopriva, E., Naglic, V. (1961): Pomorska slovenscina, Ljubljana, Mladinska knjiga.
Grafenauer, B. (1992): Miti o »Istri« ¡n resnica Istrskega polotoka, v Svobodna misel 4, 5, 6, Ljubljana.
Granda, S. (2005): Josip Gorup - najbogatejsi Slovenec, pa ne le zase, v Slavenski zbornik, str. 320-340, zbral
in uredil Janko Bostjancic, 2005.
Grassi, L. (...): Trieste/Venezia Giulia 1943-1954, dall 8. setiembre al ritorno all ltalia, 91-144.
Gregorio, M (2008): Veliki boj za luske tranzitne tovore in transportne poti med sosednjima pristaniscema
Koper ¡n Trst. Acta Histriae 16, 2008, 3, Koper, Zalozba Annales, 369-382.
Gregorio, M. (2007): Koper: Trst, vecna tekmeca. Veliki boj za luske tranzitne tovore in transportne poti. Trst,
Mladika.
H
Halbwachs M. (2001): Kolektivni spomin. Ljubljana, Studia Humanitatis, 2001.
Hribar, U. (2011): Davide Filipas: Spomini ladjedelskega mojstra / memorie di un mastro d ascia / Sjecanja
majstora brodogradnje, Piran, Pomorski muzej »Sergej Masera« Piran, 2011.
Hudales, A. (1962): Nase ribistvo in predelovalna industrija rib, v Slovenski pomorski zbornik, Koper, 121-129.
I
I porti dell alto Adriático, Trieste, Capodistria e Fiume (1996), Trst, 1996.
J
Jakomin, L. (1995): Pomorski promet, geslo v Enciklopediji Slovenije, st. 9, Pío - Ps, Ljubljana, 131-132
Jakomin, L. (1996): Razvoj Luke Koper, v Porti dell alto Adriático Trieste, Capodistria e Fiume, Trieste, 109-135.
Jansa Zorn, O. (1992): Razvoj slovenskega pomorskega prometa po drugi svetovni vojni, Annales 2/92, Koper,
183-188.
Jenkins, K. (2007): Kaj je zgodovina, v Fílozofski vestnik, 1/2007, Let./Vol. XXVIII, 142- 160.
Jeri, J. (1961): Trzasko vprasanje po drugi svetovni vojni. Tri faze diplomatskega boja. Ljubljana, Cankarjeva
zalozba.
K
Kale, A. (1997): Selitvena gibanja ob zahodnih mejah slovenskega etnicnega prostora, teme in problemi, v
Annales 10/97, Koper, 193-214.
Rale, A: (2001): Mednarodni simpozij: Porti, rotte maittime e commerci nell alto Adriático tra eta moderna e
contemporánea. Annales, Ser. Hist. Sociol., 2001, letn. 11, st. 2026, 549-550.
Kardelj E. (1980): Boj za priznanje in neodvisnost nove Jugoslavije 1944-1957, Ljubljana, Drzavna zalozba
Slovenije: Beograd, Radnicka stampa.
Kariz, A. (1997): Predstavitév Splosne plovbe, 50 let Srednje pomorske sole Portoroz, Portoroz, 160-162.
Kavcic, N. (1996): Pot vosamosvojitev, 1. izdaja, Ljubljana, samozalozba.
Klabjan, B. (2011): »Jadran je ñas«. Nacionalno prisvajanje Jadranskega morja pred prvo svetovno vojno in po
njej. V Annales, 21,2011 /1,43-54.
Klanjscek, Z. (1999): Deveti korpus slovenske norodnoosvobodilne vojske 1943-1945, Ljubljana, 1999.
Kojic B. (1962): Brodogradnja na istoenom Jadranu kroz vjekove, v Pomorski zbornik povodom 20. godisnjice
mornarice i pomorstva Jugoslavije 1942-1962,1, Rijeka, 67-114.
Kojic B. (1968): Propast brodarstva na jedra na istoenom Jadranu, Zagreb
Kojic, B. (1961): Austrija i morske luke s osobitim obzirom na ulogu Trsta i Rijeke. Anali Jadranskog instituía,
sveza III, Zagreb, Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti. 169-217,
Korelic B. (2010): Srecanja z Luko: 30 let s pristaniscem in njegovimi Ijudmi, Hrvatini, samozalozba.
Korsic, M. (1975): 30 let slovenskega pomorstva 1945-1975, Koper.Kos, L. (1974): Ñas linijski obalni pomorski
promet, v Nase more 1 -2, Dubrovnik, 47-48.
Kostov, E. (2005): Izseljevanje prebivalcev ¡z nekdanjega okraja Koper - cone B Svobodnega trzaskega ozemlja.
Borec, revija za zgodovíno, antropologijo in knjizevnost, 621 -625, LVII/2005, 47-88.
Kozlicic, M. (s.a.): Bibliografija povijesti pomorstva ¡stoenog Jadrana juznoslavenski autora, tipkopis,
dokumentacija PM«SM«P.
364
‘USIDRALI SMO SE NA MOR JE - VZPOSTAVITEV SLOVENSKEGA POMORSTVA 1945-1958
Kramar, J. (1987): Izóla mesto ribicev in delavcev, Koper, Lipa, 309-310.
Kramar, J. (1992): Ribja industrija v letih od 1945-1954, v Annales 2/92, Koper, 175-182.
Kramberger, T. (2007): Historiografska divergenca: Razsvetljenska in historicna paradigma. Koper, Zalozba
Annales.
Krapez, V. (1970): Ölanki in razprave o morju in pomorstvu v slovenskem primorskem casopisju do íeta 1940,
Bibliografija I, Koper, Studijska knjiznica v Kopru.
Krnel-Umek, D (2009): Dokumenti o Slovencih ob Jadranu od Ieta 1797 do Ieta 2009, Koper, Pokrajinski arhiv Koper.
Krzisnik Bukic, V. (2010): Migracije iz drugih jugoslovanskih republik v Slovenijo po 2. svetovni vojni. V
Migracije in slovenski prostor od antike do danés, uredila Stih P. In Balkovec B., Ljubljana, Zveza zgodovinskih
drustev, 502-525.
L
Lamut, M. (2003): Potniske ladje na razglednicah, Ljubljana, Medias International. 2003.
Lamut, M. (2013): Parniki Jadrana na razglednicah, Zagreb, VBZ, 2013.
Lazarevic, Z. (1998): Od regionalnega k slovenskemu narodnemu gospodarstvu, Preobrazba slovenske
gospodarske strukture v drugi polovici 19. in v 20. stoletju, vSlovenija 1848-1998, iskanje lastne poti,
mednarodni znanstveni simpozij, Maribor 1998, Ljubljana, 271 -291.
Leben, F. (1962): Promet koprske luke v prvih letih razvoja, v Slovenski pomorski zbornik, Koper, 163-170.
Le Goff, J. (1996): Predgovor. V: Marc Bloch, Apologija zgodovineali zgodovinarjev pokiic, kriticna izdaja
Etienna Blocha, S predgovorom Jacquesa le Goffa, Ljubljana, Institut za humanisticne vede, Ljubljana, 1996.
Levi, G. (1995): Nematerialna dediscina: Zivljenjska pot piemontskega eksorcista iz XVII. stoletja, Ljubljana,
SKUC: Filozofska fakulteta, Znanstveni instituí.
Luthar, O. (1997): Mojstri in muze. Kaj in zakaj je zgodovina? Ljubljana, Modrijan, Zbirka Zgodovinski viri za
srednje solé.
M
Marencic,Z. (1984): Mornariski odred NOVJ Koper, v Slovenskomorje in zaledje, st. 6-7, Koper, 1984, str. 7-38.
Marin, L. (1991): Upravna in teritorialna razdelitev Slovenske Istre vzadnjih treh stoletjih, v Annales 1/91, Koper.
Marinac Tome, B. (1993): Obcina Izóla, etnoloska topografija slovenskega etnicnega ozemlja - 20. Stoletje.
Ljubljana.
Marinac, B. (1996): Slovenski pomorscaki 1918-1945, Piran, 1996, zgibanka in razstava.
Marinac, B. (1997): Ladjedelnistvo., V: Valentincic, S.: Zbornik Primorske - 50 let, Koper, Primorske novice,
136-139.
Marinac, B. (2002): Zivljenje mornariskega castnika Vladimirja Stolfe v luci njegovih pisem, Kronika, casopis
za slovensko krajevno zgodovino, 50/1, Ljubljana, 55-80.
Marinac, B. (2009): Med valovi in oblaki. Iz spominov mornariskega castnika, hidroletalca ¡n profesorja Ivana
Konteja, Piran.
Marinko, P. (2011): Analiza prebivalstvenih kazalcev v primeru mestne obcine Koper 1981 - 2002 s posebnim
poudarkom na etnicnih spremembah, Koper, 2011, (zakljucno délo, UP FHS, oddelek za geografijo, mentor
prof. Dr. Anton Gosar).
Marinko, P., Bonin, M. (2008): Bibliografija casopisnih clankov o Luki Koper v obdobju 1956 - 2003. V:
Catalan X, Zilli, S„ O.T.I.S. Osservatorio del lavoro transfrontaliero per le aree portuali di Trieste, Monfaicone
e Koper/Capodistria / C.O.I.S: Cezmejna opazovalnica pristaniskih con Trsta, Trzica in Kopra, Interreg III A,
Italija—Slovenlja 2000-2006, (http://www2.units.it/~otis/lllibro.php.)
Martinuzzi M (2004): I cantiri navali, v Trieste, la cittä reale, economía, societá e vita quotidiana a Trieste
1945-1954,70-83.
Marzari, M. (1982): II bragozzo, storia e tradizioni della tiplea barca da pesca dell Adriatico, Milano.
Marzari, M. (1988): Trabaccoli e pieleghi nella marinería tradizionale dell Adriatico, Milano.
Marzari, M. (1997): L arte delia progettazione é deila costruzione navale a Trieste ira ¡I XVIII e il XIX sécolo. V
zborniku Navi di legno, Evoluzione técnica e sviluppo della cantieristlca nel Mediterráneo dal XVI cecolo a oggi,
Grado: Comune, Trieste: Lint, 1997,181.
Maserati, E. (1966): L occupazionejugoslava di Trieste (maggio-giugno 1945). Udine, Dei Bianco.
Mastrovic, V. (1962): Bibliografija knjiga (XIX i XX st.) Pomorstva Jugoslavije. V: Pomorski zbornik povodom 20.
godisnjice mornarice i pomorstva Jugoslavije 1942-1962, II, Zagreb,1917-1948.
Matijasevic, S. (1962): Radnicko upravljanje u pomorskom brodarstvu i drustveni standard. V: Pomorski
zbornik povodom 20. godisnjice mornarice i pomorstva Jugoslavije 1942-1962, II, Zagreb, 1175-1206.
Matvejevic, P (2000): Mediteranski brevir, prevod Vasja Bratina, Ljubljana, Cankarjeva zalozba, 2000.
Medvescek, V. (1962): Razvoj potniske obalne plovbe ob vzhodnem Jadranu, Slovenski pomorski zbornik, 139-151.
365
Mellinato, G. (2004): II governo delle risorse (1943-1947): Política económica e migratoria a Trieste: (1947—
1965). V: Trieste tra ricostruzione e ritorno all ltalia (1945-1954). Trieste: Instituto regionale per la storia del
movimento di liberazione nel Friuli Venezia Giulia: Edizioni comune di Trieste, 38-49.
Mellinato, G. (2005): Tra mercato e propaganda. La ricostruzione del settore marittimo nella Trieste del
secondo dopoguerra. Acta Histriae, 13, 447-450.
Mellinato, G. (2001): Crescita senza sviluppo, Begliano, Consorzio Cultúrale del Monfalconese.
Mellinato, G. (2001): Crescita senza sviluppo. L economia marittima della Venezia Giulia tra Impero asburgico
ed autarchia (1914-1936), San Canzian d’lsonzo, Edizioni del Consorzio Cultúrale del Monfalconese.
Mellinato, G. (2004): II porto e la navigazione nel secondo dopoguerra, v Trieste, la cittä reale, economía,
societá e vita quotidiana a Trieste 1945-1954,69.
Mellinato, G. (2007): La lunga ricostruzione. Opulenza e debolezza del Piano Marshal nel Territorio Libero
di Trieste / Dolgotrajna obnova: obilje in slabosti Marshallovega plana na Svobodnem trzaskem ozemlju. V:
Catalan, T. et. al.: Dopoguerra di confine / Povojni cas ob meji, Istituto regionale per la storia del movimento
di liberazione nel friuli Venezia Giulia Üniversitá di Trieste, Dipartimento di scienze Geografiche e Storiche /
dezelni instituí za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji Julijski krajini, Univerza v Trstu, Oddelek za
geografske in zgodovinske vede. Trst. 371 -388.
Mellinato, G. (2007a): Pomoci in protiplacila casovni okviri in logike zavezniske pomoci trzaskemu
gospodarstvu. V: Catalan, T. et. al.: Dopoguerra di confine / Povojni cas ob meji, Istituto regionale per la storia
del movimento di liberazione nel friuli Venezia Giulia Üniversitá di Trieste, Dipartimento di scienze Geografiche
e Storiche / dezelni instituí za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji Julijski krajini, Univerza v Trstu,
Oddelek za geografske in zgodovinske vede. Trst. 185-191.
Mellinato, G., Toninelli P. A. (2004): L’evoluzione del quadro económico, v Trieste, la cittä reale, economía,
societá e vita quotidiana a Trieste 1945-1954,10-19.
Migracije in slovenski prostor od antike do danés (2010): uredila Stih P. In Balkovec B., Ljubljana, Zveza
zgodovinskih drustev.
Mihelic, D. (2007): Ribic, kje zdaj tvoja barka plava? Piransko ribolovno obmocje skozi cas. Koper, Zalozba
Annales.
Mikuz M. (1983): Svet po vojni (1945-1957). Oris casa, v katerem zivimo. Ljubljana, Cankarjeva zalozba.
N
Nanut, D., Pahor M. (2007): Slovenci in eksodus, motivacije. v Dopoguerra di confine / Povojni cas ob meji (2007).
Catalan, T. et. al. Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel friuli Venezia Giulia Üniversitá di
Trieste, Dipartimento di scienze Geografiche e Storiche / Dezelni instituí za zgodovino osvobodilnega gibanja v
Furlaniji Julijski krajini, Univerza v Trstu, Oddelek za geografske in zgodovinske vede. Trst.
Nemarnik, I. (1972): Morsko ribarstvo i industrija za preradu ribe na Zapadni Istri, v Znanstveni skup
posvecen Miji Mirkovicu, 135-156.
Nisi G. C. (2004): Gli Italianí, il dopoguerra e la popolazione di confine. II conflitto di Trieste e la stampa
nazionale, v Trieste, la cittä reale, economía, societá e vita quotidiana a Trieste 1945-1954, 204-207
O
Ogrin, D. (1997): Primorska v Sloveniji. V: Valentincic, S.: Zbornik Primorske - 50 let, Koper, Primorske novice,
1997, str. 6-9.
Ostric, V. (1975): Napomene o historiografiji jugoslavensko-talijanskih odnosa poslije drugog svjetskog rata,
v Jadranski zbornik, Prilozi za povijest Istre, Rijeke, Flrvatskog Primorja i Gorskog Kotara, Pula-Rijeka, 1975,
415-426.
P
Pahor, M. (1970): Slovenski dijaki in studentje na pomorskih solah (1754-1941); 10 let Visje pomorske sole
Piran, Portoroz, 44,
Pahor, M. (1974): Slovenska pomorska tradicija. Dvajset let Splosne plovbe Piran, Piran, 87-96.
Pahor, M. (1975): Ladjedelnistvo v preteklosti Pirana, v Informator, Piran, st. 2-3, 30-31; st. 4, 26-27.
Pahor, M. (1978): Slovensko zaledje v kooperaciji s pomorskim ladjedelnistvom. Poseban otisak iz »Acta
historico-oeconomica lugoslaviae« V/1978, Zagreb, 133-147.
Pahor, S. (2011): Srecanja v Piranu 2: Zivijenjske pripovedi prebivalcev Pirana, Zbrala in uredila Spela Pahor,
Piran, Mediteranum.
Panjek, A. (2005): »Atlantski clovek« ali trzaska vprasanja ameriske povojne gospodarske politike. Acta
Histriae, Koper, letn. 13, st. 2, 363380.
LISIDRAU SMO SE NA MOR JE - VZPOSTAVITEV SLOVENSKEGA POMORSTVA 1945-1958
Panjek, A. (2006): Ricostruire Trieste: politiche e pratiche migratorie nel secondo dopoguerra, Trieste, EUT,
Edizioni Université.
Panjek, A. (2007): Dezintegracija med Trstom in Koprom: o razdruzevanju gospodarskega prostora v
Svobodnem trzaskem ozemlju, V: Catalan, T. et. al.: Povojni cas ob meji, Istituto regionale per la storia del
movimento di liberazione nel friuli Venezia Giulia Université di Trieste, Dipartimento di scienze Geografiche
e Storiche / dezelni institut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji Julijski krajini, Univerza v Trstu,
Oddelek za geografske in zgodovinske vede. Trst, 443-465.
Panjek, A. (2011 ): Trzaska obnova. Ekonomske in migracijske politike na Svobodnem trzaskem ozemlju.
Koper, Univerzitetna zalozba Annales.
Panjek, A., de Draganich Veranzio, C. (2004): Política económica e migratoria a Trieste : (1947-1965).
V: Trieste tra ricostruzíone e ritorno all ltalia (1945-1954). Trieste: Instituto regionale per la storia del
movimento di liberazione nel Friuli Venezia Giulia: Edizioni comune di Trieste, 16-27.
Panjek,G. (2001): Triestee ¡I Litorale, v La storíografia marittima in Italia ein Spagna in etá moderna e
contemporánea, tendenze, orientamenti, linee evolutive, Bari, 75-101.
Panjek, G.; Finzi. R (2001): Storia económica e sociale di Trieste, La città dei gruppi, ur. Roberto Finzi in
Giovanni Panjek, Trieste, LINT, 2001.
Passerini, L. (2008): Ustna zgodovina, spol in utopija: izbrani spisi. Ljubljana, Studia humanitatis.
Perkov, A. (2012): Industrijska podrska gospodarstvu Istre od 1850. do 1918. godine, doktorska disertacija,
mentor Darko Dukovski, Zagreb, Filozofski fakultet.
Perovsek F. (1995): Moja resnica. Spominski utrinki iz delovanja po letu 1945 na Primorskem in v Ljubljani.
Ljubljana, Drustvo piscev NOB Slovenije.
Pesmi o morju (1955), Koper, Primorska zalozba Lipa, 1955.
Petaros Kmetec, K. (1997): Pomorstvo ¡n Slovenci, bibiiografija razstave. Piran, Mestna knjiznica Piran.
Petrinja, D. (1997): Gradnja Luke Koper. Prispevki za novejso zgodovino XXXVII - 1997, Ljubljana, Institut za
novejso zgodovino, 1997, st. 1, 69-89.
Petrinja, D. - R (1999): Gradnja Luke Koper in zelezniske proge Koper Presnica. Koper.
Petrinja, D. - P. (2001): Primorska 1945-1955. Koper.
Pirjevec, J. (1995): Jugoslavija. Nastanek, razvoj ter razpad Karadjordjeviceve in Titove Jugoslavije. Koper,
Zalozba Lipa.
Pirjevec, J. (1996): Slovensko-italijanski odnosi od leta 1915 do danés. Annales 8/996, Koper, 9-14.
Pirjevec, J. (2008): »Trst je ñas!«: Boj Slovencev za morje (1848-1954). Ljubljana, Nova revija.
Pirjevec, J. (2008a): Slovenija med Srednjo Evropo in Jadranom od ustanovitve Luke Koper dalje (1957-
2007), Okrogla miza »Slovenija med Srednjo Evropo in Jadranom od ustanovitve Luke Koper dalje«, Acta
Histriae, 16, 2008,3, Koper, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredisce Koper, 2008, 395-405.
Pletikosic, I. (2000): Migracije v Piranu med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Annales 10/2000,
Koper, 217-231.
Pletikosic, I. (2002): »Ciscenje« v Piranu (1945-1948), v Acta Histriae 10, 2002, 465-466.
Pletikosic, I. (konferenca): »Ciscenje« Pirana poleti 1947, http://www.zrs-kp.si/konferenca/govorica/avtorji/
lvica_P.htm, 04. 01.2011.
Ploj, T. (1996): Premozenjska struktura prebivalstva v Izoli in okolici leta 1953 in 1954. Annales 8/96, Koper,
167-174.
Pollard S. (1981): Peaceful conquest, The industrialization of Europe 1760-1970, Oxford University press.
Pomorska enciklopedija, Jugoslovanski leksikografski zavod, Zagreb, 1960 - 1972, (vsi zvezki).
Pribac, B.: (2009): Piranski zalivje lahko samo piranski: Tudi kamni pricajo, da Salvore ali Savudrija (in morje
vmes), pripadata Piranu. Sergasi, junij in julij 2009.
Primorje (1990): Primorje: Zbornik 15. zborovanja slovenskih geografov, Porotoroz, Izdala in zalozila Zveza
geografskih drustev Slovenije.
Princic, J. (1992): Slovenska industrija v jugoslovanskem primezu /1945-1956/: (Kapitalna, kljucna kapitalna
in temeljna investicijska izgradnja vSloveniji /1945-1956/), Novo mesto.
Princic, J. (1997): Slovensko gospodarstvo v drugi Jugoslaviji. Ljubljana, Modrijan.
Princic, J. (2002): Temeljne dileme in problemi modernizacije slovenskega gospodarstva. Prispevki za
novejso zgodovino XLI1-1/2002,109-119.
Princic, J. (2002a): Tuje nalozbe v slovenskem gospodarstvu vcasu druge Jugoslavije (1945-1991).
Prispevki za novejso zgodovino XLII-2/2002, 65-76.
Princic, J. (2005): Sovjetizacija slovenske industrije 1945-1950. Prispevki za novejso zgodovino XLV-2/2005,
121-132.
Princic, J. (2006): Obmejno gospodarsko sodelovanje Slovenije z Avstrijo, Italijo in Madzarsko (1945-1991).
Prispevki za novejso zgodovino XLVI-1/2006, Ljubljana.
367
Princic, J. (2007): Direktorski polozaj v pogojih socialisticnega gospodarstva 1945-1990. Prispevki za novejso
zgodovino XLVII-1/2007,185-197.
Princic, J. (2007a): Gospodarstvo cone B: priblizevanje jugoslovanski ureditvi in iskanje dodatnih virov coni
A (1945-1954). V: Catalan, T: Dopoguerra di confine / Povojni cas ob meji, Istituto regionale per la storia del
movimento di liberazione nel friuli Venezia Giulia Université di Trieste, Dipartimento di scienze Geografiche
e Storiche / dezelni institut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji Julijski krajini, Univerza v Trstu,
Oddelek za geografske in zgodovinske vede. Trst. 425-441.
Princic, J. (2008): Primorsko gospodarstvo v casu vojaskih zasedbenih con (1945-1954). Prispevki za
novejso zgodovino XLVIII-1 /2008, Ljubljana, 147-160.
Pupo, R. (2005): Il lungo esodo: Istria, le persecuzioni, le foibe, l esilo. Milano, Rizzoli.
Pupo, R. (1999): Guerra e dopoguerra al confine orientale d Italia (1938-1956). Udine, Del Bianco editore, 1999.
R
Ratej, M. (2008): Relativizacija avtorja (zgodovinarja) v slovenskem zgodovinopisju po letu 2000. Odgodenje
zgodovine - Primer Jugoslavije, Borec LX/2008, st. 648-651,18-36.
Ravnik, M. (2007): Is Slovene identity along the gulf of Trieste possibly disturbing?: Some thoughts
on Pamela Ballinger s article »Lines in the water, peoples on the map: marittime museums and the
representation of cultural boundaries in the upper adriatic« (narodna umjetnost. Croation journal of etnology
and folklore research 43/1,2006, pp. 1 5-39). V: Narodna umjetnost 44/1,2007, pp. 153-162).
Razvoj Pomorskega obalnega prometa na vzhodni obali Jadrana s posebnim ozirom na zahodno Istrsko
obalo (1957). Ljubljana.
Repe, B. (1998): Slovenska zahodna meja in ekonomsko vprasanje. Acta Histiae VI, Prispevki z mednarodne
konference Pariska mirovna pogodba, nova Jugoslovansko-italijanska meja in prikljucitev Primorske k
Sloveniji, Koper, Znanstveno-raziskovalno sredisce republike Slovenije Koper, 261 -270.
Rogoznica, D. (2003): Zaplemba premozenja fasistov in kolaboracionistov v okraju Koper. magistrsko delo,
Koper.
Rogoznica, D. (2004): Le confischie dei béni di fascisti e collaborazionisti nel distretto di Capodistria, v Trieste
tra ricostruzione e ritomo all’ltalia (1945-1954), (2004), 120-133.
Rogoznica, D. (2007): Specificnost gospodarskega sistemä cone B. Primer Ampelee in Arrigonija. V: Catalan, T:
Dopoguerra di confine / Povojni cas ob meji ( 2007), Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione
nel friuli Venezia Giulia Université di Trieste, Dipartimento di scienze Geografiche e Storiche / dezelni institut
za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji Julijski krajini, Univerza v Trstu, Oddelek za geografske in
zgodovinske vede. Trst. 467- 488.
Rogoznica, D. (2011): Iz kapitalizma vsocializem. Gospodarstvo cone B Svobodnega trzaskega ozemlja 1947-
1954. Koper-Capodistria, Pokrajinski arhiv Koper.
Rozac Darovec, V. (2008): Afirmacija ustne zgodovine v kontekstu pripovednega zgodovinopisja. Zgodovina za
vse, leto XV, 2008, st. 1,151 -163.
S
Seewann, G. (1998): Procès izgona med drugo svetovno vojno in po njej na podlagi britanskih virov. V: »Nemci«
na Slovenskem 1941 -1955, u. Dusan Necak, Ljubljana, Znanstveni institut Filozofske fakultete, 335-343.
Slovenska kronika XX. Stoletja (2005). Ljubljana, Nova revija.
Slovenska novejsa zgodovina 1848-1992 (2005). Ljubljana, Institut za novejso zgodovino.
Slovenski pomorski zbornik (1952). Koper.
Slovensko Primorje in Istra (1953): boj za svobodo skozi stoletja, I. del Od najstarejsih casov do druge svetovne
vojne. Beograd, Rad.
Slovensko-Hrvaska meja v Istri (2004): Preteklost in sedanjost. Okrogla miza, Ljubljana, 1. septembre, 2004.
Ur. Dusa Krnel - Umek.
Spomenica Pokrajinskega noarodno osvobodilenega odbora za Slovensko Primorje in Trst. 1946.
Stuhlpfarrer, K. (2002): Ekonomska vloga Jadranskega morja v srednji Evropi v 19. in 20. stoletju. V Prispevki
za novejso zgodovino XLl 1-2/2002), Ljubljana, 11-16.
Stuper, R. (2004): Ricostruzione e lavoro, V: Trieste anni 50, Trieste, Comune.
Suban V. (s.a.): Prevozna sredstva v Pomorskem prometu: ucno gradivo. Univerza v ljubijani, Fakulteta za
pomorstvo in promet, s.l., s.a..
Svetovna zgodovina od zacetkov do danes (1981). Ljubljana, 495-503.
‘USIDRALISMO SENA MOR JE - VZPOSTAVITEV SLOVENSKEGA POMORSTVA 1945 -1958
s
Strumej, L. (2008): Lojze Spacal: slikarjevo oko in fotoaparat = l’occhio del plttore e la macchlna fotográfica =
the painter s eye and the camera. Ljubljana, Moderna galerija.
T
Tato, G. (1999): Prestigio e influenza política del potere económico a Trieste nelle carte della Deputazione di
Borsa poi Camera dl commercio, Acta Histriae VII, Koper, 1999, ZRS, 509-618.
Tato, G. (2004): I fondi archivisticl dell Archivio di Stato di Trieste, v Trieste, la cittä reale, economía, societä e
vita quotidians a Trieste 1945-1954, 290-291.
Tercon N. (2010b): Kalister, Gorupi in pomorstvo. V: Prelnfalk, M. (ur.). Rodbini Kalister in Gorup, Kronika, 58,1.
Ljubljana: Zveza zgodovinskih drustev Slovenlje, 2010, 87-110.
Tercon N„ Marinac B„ Karinja S., Prest I. (2009): Zenske in pomorstvo: »Zakaj na morje?«. Izvestja Pomorskega
muzeja Piran, 1,234-243.
Tercon, N. (1987): Razvoj industrijskega ribistva na Slovenski obali v letih 1945-1959. diplomska naloga, Piran.
Tercon, N. (1989): Razvoj industrijskega ribistva na Slovenski obali v letih 1945-1959. Kronika 37, Ljubljana,
123-133.
Tercon, N. (1994): Obalna plovba, V: Dermastia, A. et. al: Enciklopedija Slovenije 8, Nos—Pli, Ljubljana, 46.
Tercon, N. (1996): Ne samo Rex, tudl San Marco, Prlmorska srecanja 185/86 96, Koper-Nova Gorlca, 1996, 672-675.
Tercon, N. (1997): Ribja predelovalna industrija. V: Valentincic, S.: Zbornik Primorske - 50 let, Koper, 1997,
140-143.
Tercon, N. (1997a): Srednja pomorska sola Portoroz je praznovala 50-letnico svojega delovanja. Primorska
srecanja, 22, st. 201,69-70.
Tercon, N. (1997b): Pomorskl promet, V: Valentincic, S.: Zbornik Primorske - 50 let, Koper, 1997,185-187.
Tercon, N. (1998): Ladjedelstvo. Obrt v nasem kraju, zbornik za ucltelje zgodovinskih krozkov, Ljubljana,
ZPMS, 55-60.
Tercon, N. (2002): Ribja predelovalna industrija v Slovenski Istri (1867-1918): Aplikacija za postavitev
muzeja morskega ribistva. V: Hoyer, S. A.: Zbornik Kultura na narodnostno mesanem ozemlju Slovenske Istre:
Varovanje naravne in kulturne dediscine na podrocju konservatorstva in muzeologije, Ljubljana, 239-258.
Tercon, N. (2004): Z barko v Trst, Pomorstvo v Plranu, Izoll in Kopru ter gospodarska vloga severozahodne
Istre vodnosu do Trsta, Koper.
Tercon, N. (2008): Pomorstvo in pomorski promet v severozahodnih istrskih mestlh skozi zgodovino s
posebnim poudarkom na nastanku in razvoju Luke Koper. V: Catalan, T, Zilli, S.: O.T.I.S. Osservatorio del
lavoro transfrontaliero per le aree portuali dl Trieste, Monfalcone e Koper/Capodistria / C.0.I.S: Cezmejna
opazovalnica pristanisklh con Trsta, Trzica in Kopra, Interreg III A, Itallja—Slovenija 2000-2006: (http://www2.
units.it/~otis/illibro.php.).
Tercon, N. (2009): Kozala - govorica obrobij preteklosti: resko gradivo v Pomorskem muzeju »Sergej Masera«
Piran. Izvestja Pomorskega muzeja Piran, 2009,15-45.
Tercon, N. (2009c): Mornariski odred NOVJ Koper: prve slovenske mornariske enote v novejsl
zgodovini. Svobodna misel, 24. VII. 2009, let. 18,14,16-17.
Tercon, N. (2010): Miroslav Pahor. V: Rahten, A. (ur.), Matjasic Fris, M. (ur.), Tercon, N. (ur.), Bobic R, Tvorci
slovenske pomorske identitete, (Zbirka Zivljenja In dela, Biografske in bibliografske studije, 6,4). Ljubljana:
Zalozba ZRC, ZRC SAZU, 173-187.
Tercon, N. (2010): 0 verodostojnistl ustnlh virov: Iz spominov piranskega ribica Giuseppeja Bertoka, Izvestja,
2010,2,21-35.
Tercon, N. (2010a): Za kancek morja : pogovor o odnosu Slovencev do morja skozi preteklost. Izvestja
Pomorskega muzeja Piran, 2,169-188.
Tercon, N. (2010b): Sergej Masera. V: Rahten, A. (ur.), Matjasic Fris, M. (ur.), Tercon, N. (ur.), Bobic P, Tvorci
slovenske pomorske identitete, (Zbirka Zivljenja In dela, Biografske in bibliografske studije, 6,4). Ljubljana:
Zalozba ZRC, ZRC SAZU, 2010.
Tercon, N. (2010c): Josip Gorup plemeniti Slavinjski. V: Rahten, A. (ur.), Matjasic Fris, M. (ur.), Tercon, N. (ur.),
Bobic P, Tvorci slovenske pomorske identitete, (Zbirka Zivljenja in dela, Biografske in bibliografske studije, 6,4).
Ljubljana: Zalozba ZRC, ZRC SAZU, 2010.
Tercon, N. (201 Od): Kalister, Gorupi in pomorstvo, v Kronika: casopis za Slovensko krajevno zgodovino, 2010,87-110.
Tercon, N. (2011): Ali je Muzej morskega ribistva v Slovenski Istri realnost ali utopija? Izvestja Pomorskega
muzej Piran, 3,165-188.
Tercon, N., Marinac, B., Karinja, S. (2009a): Rex - rudnik zeleza v morju: grajen v Genovi, taljen na
Jesenlcah. Jeseniski zbornik, 10,219-227.
369
The Sea in European history (2001): edited by Luc François and Ann Katherine Isaacs, Pisa, Edizioni Plus,
Université di Pisa.
Tomsic, J. (1974): Norodnoosvobodilni boj na Jadranu in slovenski pomorscakl. Ljubljana, 1974.
Tradicija dveh skupnosti v Trzaskem zalivu (2007) = Tradlzioni di due comunità nel golfo di Trieste:
Dejavnosti skozl stoletja povezane z morjem = Attivita attaverso i secoli legate al mare : Terra d amar, ur.
Bruno Volpi Llsjak, Trst-Trieste, 2007.
Trieste tra ricostruzione e ritorno all ltalia (1945-1954), (2004):/ a cura di Arieila verrocchlo, Trieste, Istituto
regionale per la storla del movimento di liberazione nel Friuli Venezia Giulia.
Trieste, La città reale, economia, société e vita quotidiana a Trieste 1945-1954, (2004): Trieste, Comune di
Trieste.
Troha, N. (1996): Odnosi ljudi In polltlcnlh strank do zavezniskih vojaskih uprav v conah A in B julijske krajine
(1945-1947). Annales 8/96, Koper, 157-166.
Troha, N. (1997): STO - Svobodno trzasko ozemlje (1947-1954). V: Valentlncic, S.: Zbornlk Prlmorske - 50 let
(1997), Koper, Prlmorske novice, 56-59.
Troha, N. (1999): KomuTrst: Slovenci in Italijani med dvema drzavama. Ljubljana, Modrijan.
Troha, N. (2000): Ukrepi jugoslovansklh oblasti v conah B Julijske krajine in svobodnega trzaskega ozemlja in
Italijani na Koprskem. Annales 10 / 2000, Koper, 203-216.
Troha, N. (2002): Volitve v okraju Koper cone B Svobodnega trzaskega ozemlja. Prispevki za novejso zgodovino
XLII-3/2002, Ljubljana, 2002, 61 -73.
Troha, N. (2003): Epuraclja v coni B Slovenskega primorja in koprskem okraju cone B Svobodnega trzaskega
ozemlja (1945-1950). Prispevki za novejso zgodovino CLIII-2/2003, Ljubljana.
Troha, N. (2005): Svobodno trzasko ozemlje: Cona A, Cona B. V: Slovenska novejsa zgodovina: Od programs
Zedinjena Slovenlja do mednarodnega prlznanja Republike Slovenije: 1848-1992: 2. Ljubljana, Institut za
novejso zgodovino, Mladinska knjlga, 2005, 974-979.
U
Umile, A. (2006): Imprenditorl Triestinl in acque Itallane: L industria cantieristica tra le due guerre mondiali. Acta
Histriae 14, 2006,1, Koper, Unlverza naprimorskem, Znanstveno-razlskovalno sredlsce Koper, 69-94.
V
Valdevit, G. (1999): Un dopoguerra e un lungo dopoguerra, in Friuli e Venezia Giulia. Storia del Novecento,
Gorizia, Editrice Goriziana.
Valdevit, G. (1994): Trieste 1953-1954:1 ultima crisi? Trieste, MGR Press, Sas, 1994.
Valdevit, G. (1986): La questione di Trieste 1941-1954. Politics Intemazionale e contesto locale, Milano,
Franco Angell, 1986.
Valdevit, G. (1999): II dllema Trieste: Guerra e dopoguerra In uno scenario europeo, Istituto regionale per la
storia del movimento di liberazione nel Friuli-Venezia Giulia, Libreria Editrice Goriziana, Gorizia.
Velkavrh, B. (1962): Rast in razvoj Splosne plovbe, Slovenski pomorski zbornik, 131 -138.
Verginella, M. (1995): Od Crocejevih necakov do mlkrozgodovine: spremna beseda. V: Levi G., Nematerialna
dediscina : zivljenjska pot piemontskega eksorclsta iz XVII. stoletja, Ljubljana, 215-231.
Verginella, M. (1995a): Spremna beseda. Porazeni zmagovalci. Slovenska prlcevanja o osvobodilnem gibanju
na Trzaskem. V: Verginella, M., Volk, A., Colja, K. (1995): Ljudje v vojnl. Druga svetovna vojna v Trstu in na
Prlmorskem. Koper, Knjlznica Annales, 9, 7—51).
Verginella, M., Volk, A., Colja, K. (1995c): Ljudje vvojnl. Druga svetovna vojna v Trstu in na Prinnorskem. Koper,
Knjiznlca Annales, 9.
Verginella, M. (1997): L esodo istriano nella storiografia slovena. Panorama, Rijeka, 31 .XII.1997, let. 46, st. 24,22-24.
Verginella, M (1998): Istrsko podezelje v vrtincu revolucije, Acta Histriae VI, Prispevki z mednarodne konference
Parlska mlrovna pogodba, nova Jugoslovansko-ltalljanska meja in prikljucitev Primorske k Slovenlji, Koper,
Znanstveno-raziskovalno sredlsce republike Slovenije Koper, 203-214.
Verginella, M. (2001): Sloveni a Trieste tra sette e ottocento. V: Storia economica e sociale dl Trieste, La città
del gruppi, ur. Roberto Flnzi In Giovanni Panjek, Trieste, LINT, 2001,441-481.
Verginella, M. (2001): Od carovnic k sinovom brezmadezne : spremna beseda. V: Accati L, Posast in lepotica :
oce in mati v katoliski vzgoji custev, Ljubljana: Stud la humanitatis, 305-319.
Verginella, M. (2006): Nevzdrzna krhkost zgodovine. Acta Histriae, let. 14, st. 2, 335-38.
Verginella, M. (2006a): Zenska obrobja: vpis zensk v zgodovino Slovencev. Ljubljana, Delta.
Verginella, M. (2008): Od spomlna do zgodovine: dolgotrajne vpetostl slovenskega zgodovinjenja. Maska,
Ljubljana, let. 23, st. 117/118,12-16.
Verginella, M. (2009): Meja drugih: prlmorsko vprasanje in slovenski spomln. Ljubljana, Modrijan.
USIDRALI SMOSENA MORJE - VZROSTAVITEV SLOVENSKEGA POMORSTVA 1945 -1958
Vühar, S. (1967): 0 morju in pomorstvu: Katalog pomorske literature Studijske knjiznice v Kopru, Köper,
Studijska knjiznica v Kopru.
Viskovic, B. (1986): Saveznicke snage na istocnoj oball Jadrana u vrijeme zavrsnih operaclja Jugoslavenske
mornarlce. V: Zbornik Jugoslavenska mornarica u zavrsnim operacijama za oslobolenje Jugoslavije, Beograd, 257-271
Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Köper (2006): ur. Zdenka Bonin, Köper, Pokrajinski arhiv Köper.
Vojna in mir na Primorskem (2005): Vojna in mir na Primorskem. Od kapltulacije Italije leta 1943 fo Londonskega
memorandums leta 1954. Zbraii in uredili Plrjevec J.,.Bajc G. in Klabjan B. Köper, Zalözba Annales, Univerza na
Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredisce Köper, Zgodovlnsko drustvo za juzno Primorsko.
Volks. (1999): Ezulski skrbniki: vloga in pomenbegunskih organizacij ter urejanje vprasanja Istrskih beguncev
v Italiji v luci begunskega casopsja 1945-1963. Köper, Zgodovinsko drustvo za Juzno Primorsko, Znanstveno-
raziskovalno sredisce.
Volk, S. (2003): Istra v Trstu: naselltev istrskih in dalmatinskih ezulov in nacionalna bonifikacija na Trzaskem
1945-1966. Köper, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredisce, Zgodovinsko drustvo za juzno
Primorsko.
Volpi Lisjak, B. (1999): Delamaris 1879-1999:120 let iz morja v konzerve. Izola.
Volpi Lisjak, B. (2001): Zenska delovna sila v ribjih tovarnah v Izoli in Kopru. Konzerviranje in soljenje rib.
Annales, 1172001,135-150:
Volpi Lisjak, B. (2010): Trzasko morje: kraska obala, mesto in vasi: prezrti del zgodovine Slovencev. Köper,
Libris, 2010.
Vprasanje oblikovanja slovenskega etnicnega in drzavnega prostora s posebnim poudarkom na
slovensko hrvaski meji v Istri (1998). Zbornik referatov okrogle mize, Portoroz 21. februar 1998. Ljubljana:
umetnostnozgodovinski institut Franca Steleta ZRC SAZU, 1998.
Vrabec, L„ Ivancic, D„ Chersicola, L. (2004): Blbliografija monografij o trzaskem vprasanju (obdobje 1945-
1954). Cona B Svobodnega trzaskega ozemlja (1947-1954) / Zona B del territorio Libero di Trieste, Köper,
Pokrajinski arhiv Köper, 189-210.
W
White, H. (2007): Zgodovinski tekst kot literarni artefakt. Filozofski vestnik, 1/2007, Let./Vol. XXVIII, 161-179.
Z
Zagradnik, M. (1992): Naclonalizacija industrijskih podjetij v Slovenskem Primorju in Slovenski istri, Viri za
nacionalizacijo industrijskih podjetij v Sloveniji po drugi svetovni vojni, st. 5, Ljubljana, 151 -154.
Zagradnik, M. (1997): Splosni pregled, V: Valentincic, S.: Zbornik Primorske - 50 let, Köper, Primorske novice, 84.
Zagradnik, M. (1997a): Optiranje in izseljevanje, V: Valentincic, S.: Zbornik Primorske - 50 let, Köper, Primorske
novice, 60-64.
Zagradnik, M. (1998): Gospodarska ohromitev slovenskega primorja v casu okupacijskih con (1945-1954). V:
Borak, N„ Lazarevic, Z.: Gospodarske krize in Slovenci (1998), Povzetki referatov s posveta z dne 21. maja 1998,
Ljubljana, Zveza ekonomistov Slovenije.
Zbornik Primorske - 50 let (1997), urednik Valentinciö, S., Köper, Primorske novice.
Zbornik savjetovanja o luckim kapetanijama (1972), Split, 14.115. Prosinca 1971, Split, Drustvo za proucavanje
i unapredenje pomorstva Jugoslavije Rijeka.
Zei, M. (1987): Obrazi morja. Legende in resnice o morju, Zbirka Sopotja, Ljubljana.
Zemljic.V. (1992): Luka Köper. V: Dermastia, A. e tat: Enciklopedija Slovenije st. 6, Ljubljana, 335-336.
Zgodovina historicne misli (2006): Zgodovina historicne misli: od Homerja do zacetka 21. stoletja. Oto Luthar
et ai. /Marjeta Sasel Kos, Nada Groselj, Gregor Pobezln, Igor Grdina, et al / Ljubljana, 2006.
Zgodovina Slovencev (1979). Ljubljana, 442-464.
Zwitter, F. (1948): Julijska krajina po drugi svetovni vojni. Geografski vestnik - casgpis za geografijo in sorodne
vede. Ljubljana, Geografsko drustvo, 15-31.
Z
Zitko, S. (1993): Slovenska Istra v 19. stoletju s politicnega, upravnega in nacionalnega vidika, Acta Histriae I,
Koper-Milje/Capodistria-Muggia, 1993,109-116.
Zitko, S. (2004): Köper skozi stoletja, V: Jakomin, L: Luka Köper = Port of Köper. Köper, 48.
Zoher-Durjava, T. (1978): Ekonomika SFRJ za ekonomsko srednjo solo. Ljubljana, Dopisna delavska univerza
Univerzum, 1978
371
USIDRALISMO SE NA MORJE’-V ZPOSTAVITEV SLOVENSKEGA POMORSTVA 1945 -1958
»Usidrali smo se na morje«
Vzpostavitev slovenskega pomorstva 1945 - 1958
Dopolnjeno doktorsko delo prinasa nova znanstveno-raziskovalna spoznanja v zgodovini
pomorstva in zgodovini Istre 2. pol. 20 stol. Vodilo doktorske disertacije je bilo spoznanje, da o
pomorstvu kot gospodarski panogi, o povezavi obmorskega podrocja s slovenskim zaledjem
in sirsim severnojadranskim prostorom ter se posebej o povezavi cloveka z morjem in vlogi
posameznika kot nosilca pomorskih dogodkov, razvoja in miselnosti, sicer po posameznih vsebinah,
ki so prostorsko omejene, vemo ze veliko, a da jih je treba smiselno in medsebojno primerjati in
povezovati, jih videti, ovrednotiti in razumeti kot enkratne pojave v kombinaciji z elementi, ki so
obstajali tudi drugod.
Geopoliticni okviri Slovenije so se po drugi svetovni vojni spremenili. S prikljucitvijo
Primorske in izhodom na morje se je Slovenija razsirila in v primerjavi s casom po koncu prve
svetovne vojne, ko je bila odrezana od morja, postala obmorska drzava. Zaradi predhodne
pomorske tradicije je bilo mogoce po drugi svetovni vojni, sicer na drugacnih temeljih in v
drugacnem prostoru od zelenega in nacrtovanega, cvrsteje in velikopotezneje snovati pomorstvo
v nacionalnem in drzavnem smislu. Vprasanje pomorske usmeritve, pojmovane kot pomorske
politike v okviru splosnih gospodarskih in druzbenih tokov, je po osvoboditvi dobilo veliko moc. Ta
razvoj zaradi napetih druzbeno-politicnih razmer ni potekal brez dilem o prednosti gospodarskih
odlocitev in brez tezav pri njihovem usklajevanju, tudi pomorskih. V LR Sloveniji je bilo treba
celih devet let pocakati na resitev trzaskega vprasanja, kar je na eni strani oviralo konkretno
uresnicevanje ukrepov, na drugi strani pa ta doba v smislu gospodarskega razvoja sploh ni bila
izgubljena v nekem nedejavnem cakanju ali celo popolnem zaostanku v primerjavi z drugimi
jugoslovanskimi pokrajinami. Razpravaje pokazala, daje bila to prehodna doba razlicnih poskusov
na razlicnih temeljih, ki so se, potem ko so dozorele razmere, med seboj povezali v smiselno celoto
in bili, takoj ko je bil Londonski mémorandum podpisan, pripravljeni, da se dinamicno vkljucijo
v gospodarski in druzbeni prostor svojega zaledja. Prav takrat so bili namrec postavljeni temelji
razvoju slovenskega pomorstva, v katerem so svoje mesto nasli njegovi sestavni deli. To niso bili
samo pomorski promet ali pristaniske dejavnosti, temvec sem pristevamo se pomorsko solstvo,
razlicne pomorske panoge, pomorsko upravo, pomorsko zakonodajo, ladjedelstvo, ribistvo, ribjo
predelovalno industrijo, solinarstvo in se kaj.
375
J
V disertaciji je bila pozornost namenjena se nekaterim posameznim izsekom pomorstva,
ki so ¡zhajali iz povezovanja zgodovinske in muzeoloske stroke ter vprasanj kolektivnega ¡n
individualnega spomina, ki so bila naslonjena tako na vire kot na referencno literatura. Pomorstvo
je sirok pojem ¡n poleg vseh tipicnih pomorskih panog zajema med drugim tudi preucevanje
pomorske preteklosti nekega prostora. Pri zbiranju pomorske premicne dediscine obmorskega
podrocja in sirsega slovenskega zaledja in ovrednotenju slovenskega cloveka v preteklosti seje na
pobudo Kluba pomorscakov LRS izkazal zlasti Miroslav Pahor, zgodovinar in direkter leta 1954 v
Piranu ustanovljenega Mestnega muzeja.
Obravnavano tematiko je bilo treba najprej postaviti v prostor ¡n cas, zato so na kratko
najprej opredeljeni specificnost geografskega prostora pokrajine ob morju in vprasanje njenega
mediteranskega znacaja v povezaví z vprasanjem slovenske pomorske identitete in pomorske
usmeritve Slovenije. Zaradi specifike njene vsebineje ni bilo mogoce izkljuciti ne ¡zjugoslovanskega
¡n ne iz severnojadranskega mednarodnega prostora. Casovnoje razprava omejena na obdobje
med jesenjo leta 1944 (prihodom skupine partizanov IX. korpusa v Slovensko Istro) in koncem druge
svetovne vojne, ter koncem leta 1958, ko je v Kopru v novozgrajenem mednarodnem pristaniscu
prístala prva cezoceanska ladja. To je bila ladja Gorica v lasti Splosne plovbe ¡z Pirana. Z odprtjem
koprske Luke so bilí dokoncno postavljeni pogoji za dober in pospesen razvoj pomorstva, ki jih
je spodbudila ze odlocitev o ustanovitvi partizanskih mornariskih enot, njihova dejavnost pa je
pripomogla, da si je Slovenija sploh lahko prlzadevala za izhod na morje ¡n se mogla v bodoce
razvljati kot pomorska drzava.
Vzpostavljanje pomorstva je bll torej nacrten proces, ki se je zacel z ustanovitvljo
Mornariskega odreda Köper in njegovim sodelovanjem prl osvobajanju Trsta ¡n zahodnoistrskih
obalnih mest z zaledjem, nadaljeval pa z delno reorganizacijo pomorske upravne ureditve,
odpravljanjem vojne skode na morju, uveljavljanjem slovenskega jezika v pomorsko poslovanje,
ustanovitvijo slovenskega pomorskega solstva, zmanjsevanjem tradicionalne flote ¡n obalnega
pomorskega prometa, popolnim zatonom male obalne plovbe na eni strani ter ustanovitvljo ¡n
hitrím ter mocnim poslovnim zagonom Splosne plovbe na drugi strani, zaposlovanjem slovenskih
pomorscakov, vecanjem slovenske trgovske flote in vkljucevanjem ladij kot samostojnih delovnih
enot s specificnim zivljenjskim prostorom v jugoslovanski samoupravnl sistem, ustanavljanjem,
delovanjem in medsebojnlm povezovanjem pomorskih podjetij ¡n organizaclj v okviru vplivnega
obmocja casa in razmer ¡n nazadnje z resitvijo trzaskega vprasanja, izgubo Trsta in odlocitvijo
o novem svobodnem pristaniscu v Kopru, njegovo zgraditvijo in odprtjem. Ta proces je potekal
vzporedno z mednarodnim politicnim, gospodarskim dogajanjem zaradi resevanja trzaskega
vprasanja, zlasti pa je bll odvisen od politicnega, gospodarskega, socialnega ¡n nacionalnega
dogajanja v coni B STO, prl cerner je svojo ¡n za raziskovalce izjemno zanimivo vlogo odigral
Ekonomski odsek Uprave drzavne varnostl prl Ministrstvu za notranje zadeve. Z reeksportno
trgovino na morju in ustanavljanjem podjetij v tujini, ki so prinasala velik kapital, je pomagal pri
zagonu slovenskega gospodarstva, tudi pomorstva. Njegova dejavnost je bila sredstvo za nakup
prve ladje slovenske trgovske mornarice Sirob (kasneje Martin Krpan). Pomorstvo kot glavna
panoga te multietnlcne pokrajine seje postopoma locevalo in se leta 1954 dokoncno prisilno locilo
od enotnega ekonomskega prostora In sredlsca v Trstu. Ob tej locitvl pa so se mu odprle razlicne
poti, vendar vse v sklopu socialisticne Jugoslavije.
Vzporedno s formiranjem jugoslaviziranega pomorstva pa se je ponekod nadaljevalo
s predvojno pomorsko tradicijo, drugod so se zaradi tezkih ukrepov obnavljali ribistvo, ribja
predelovalna industrija in ladjedelstvo. Najhuje sta te panoge prizadela odvoz gospodarskih strojev
v Jugoslavijo in izseljevanje avtohtonega italijanskega preblvalstva v Italijo. Z njimi so odhajali
nosilni pomorskl poklici ¡n pomorska lastnlna. V tri malone izpraznjena obalna mesta so se, v
manjsi meri ze po koncu vojne, se najbolj po Londonskem sporazumu, zaceli naseljevati prebivalci
iz notranjosti Slovenije ¡n vse tedanje Jugoslavije. Politicne oblastl so na to podrocje zelele usmeritl
predvsem prebivalstvo iz Istre in s Krasa.
USIDRALISMO SENA MORJE - VZPOSTAVITEV SLOVENSKEGA POMORSTVA 1945 -1958
V zakljucku se pri povezavah pomorskih dejavnosti v celoto ni nnogoce izogniti tudi nekaterim
povsem konkretnim ugotovitvam:
1. Razvoj ladjarstva je vezan na ustanovitev in neverjetno hiter prvotni zagon ter nato
uspesen nadaijnji razvoj Splosne plovbe Piran.
2. Razvoj pristaniskega prometa, pomorskega prometa v svetovnem smislu je vezan na
ustanovitev, graditev in razvoj Luke Koper.
3. Razvoj ladjedelnice je vezan na ribistvo, ribjo predelovaino industrijo, Splosno plovbo in
Lu ko Koper.
4. Nadaljevanje tradicije ribistva je vezano predvsem na ribolovna podjetja v Izoli in tovarne
ribje predelovalne industrije, ki so pospesek dozivele zaradi podlage, ki so si jo utrdile
ze v avstro-ogrski monarhiji in pod italijansko oblastjo; bile pa so vendarle tako mocne,
da kljub osiromasenju plovnega parka in odvoza strojev niso dozivele usodnih udarcev.
5. Vse panoge skupaj - ladjarstvo, pomorski promet, pomorska uprava, ladjedelnistvo,
ribja predelovalna industrija in ribistvo - pa so se med seboj povezale v pojem
slovenskega pomorstva. Vcasih so bile med seboj bolje povezane, vcasih slabse,
velikokrat pa so delovale popolnoma samostojno in celo samosvoje, pa vendarle jih je v
kontekstu te raziskave nujno upostevati kot enakovredne Subjekte, brez katerih celóte
ne bl bilo.
6. V skladu s tedanjo jugoslovansko politicno in gospodarsko ureditvijo zasebni kapital
ni imel moznosti za ustanavljanje vecjih samostojnlh ladjarskih podjetlj, druzb ali drugih
obllk zasebnega sektorja. Ladje so kupili takrat, ko so se kljub jugoslovansko-italijanski
krizi leta 1953 vendarle ze kazali slgnali, da bo mednarodna resitev Slav smeri za
Jugoslavijo pozltlvnega rezultata. Po podplsu Londonskega memoranduma, ko je bilo
dokoncno odloceno, da Trst pripade Italiji, del severozahodne Istre pa Jugoslaviji, je
Republika Slovenija na tem podrocju zaradi ugodnih razmer videla moznosti razvoja
panog, ki bi v prihodnosti prinasale devizni zasluzek in zato podpirala razvoj pomorstva
in turizma.
Kljucne besede:
pomorska, gospodarska, politicna, kulturna, druzbena zgodovina; pomorstvo, pomorski
promet, pomorsko solstvo, pomorske panoge, pristaniska dejavnost, pomorska uprava,
pomorska zakonodaja, ladjedelstvo, ribistvo, ribja predelovalna industrija.
Slovenska Istra, Slovensko Primorje, Koprsko Primorje, severozahodna Istra, cona B Julijske
krajine, cona B Svobodnega trzaskega ozemlja (STO), Koper, Izóla, Piran.
1945,1947,1954,1958.
377
ABSTRACT
VSIDRALISMO SENA MORJE - VZPOSTAVITEV SLOVENSKEGA POMORSTVA 1945 -1958
»We Anchored Ourselves at Sea«
Establishment of Slovenian Maritime Enterprise
in the 1945 - 1958 Period
The present doctoral dissertation is a result of awareness that much is already known
about maritime enterprise as a branch of economy, about the ties of Slovenian coastal area with
its hinterland and the broader Northern Adriatic region, and particularly about the ties of man with
the sea and the role of an individual as a bearer of maritime events, development and mentality per
separate topics that are spatially limited, but that they should be logically and mutually compared,
linked, perceived and evaluated, and understood as unique phenomena in combination with
elements that existed elsewhere as well.
After World War II, the concept of Slovenia expanded. With the annexation of Primorska
and the access to the sea, Slovenia increased in size and became, in comparison to the time
after World War I, when cut off from the sea, a coastal country. Owing to its maritime tradition,
it was possible to plan maritime enterprise in the national as well as state context much more
firmly and ambitiously, although on different bases and In a different territory than desired and
planned. After the liberation, the issue of maritime strategy, understood as maritime policy within
the framework of general economic and social trends, acquired considerable power. Owing to the
strained social-political conditions, this development did not take place without dilemmas of the
economic decision-making priorities and without troubles in their coordination, including maritime
affairs. In the Republic of Slovenia, no less than nine years had to pass before the Trieste question
was solved, which on the one hand impeded the concrete implementation of measures, while In
the sense of economic development this period was not lost at all in some idle waiting or even in a
total lag compared to other Yugoslav republics. This was a transitional period of different attempts
on different bases that were, after the conditions became mature, integrated into a logical whole
and were, immediately after the signing of the London Memorandum, ready to be dynamically
incorporated into the economic and social space of its hinterland. Specifically, foundations for
the development of Slovenian maritime enterprise were laid at that time, in which the enterprise s
component parts could find their place. These were not only port operations or maritime transport,
but also various maritime industries, maritime administration, maritime legislation, fisheries, fish
processing industry, salt-making, etc.
In the present dissertation, attention is also paid to some individual fragments from
the linking of historical and museologlcal professions, as well as to the issues of collective and
individual memories, which leaned on both sources and referenced literature. Maritime enterprise
is a broad concept and embraces, apart from all typical maritime industries, the study of the
maritime past of the nation and its territory as well. Particularly successful in the collecting of
the maritime movable heritage of the Slovenian coastal area and Its wider hinterland and in the
evaluation of the Slovenians in the past was, on the initiative of the Seafarers Club of the People s
Republic of Slovenia, Miroslav Pahor, historian and director of the City Museum founded in 1954 in Piran.
383
ABSTRACT
As the issues had to be placed in certain space and time, the specificity of the geographic
area along the sea and the question of its Mediterranean character in connection with the issue of
Slovenian maritime identity and its maritime orientation is briefly described. Owing to the specific
feature of its content it could not have been excluded neither from Yugoslav nor from Northern
Adriatic international territory. Temporally, the discussion is limited to the period between the
autumn of 1944 (arrival of a group of partisans of the IXth Corps to Slovenian Istria) and the
end of World War II, and the end of 1958, when the first transatlantic ship landed in the newly
built international port in Koper. This was the Gorica, owned by Splosna plovba Piran (Maritime
Transport Company). With the opening of Port of Koper, conditions for a solid and hastened
development of maritime enterprise were finally set, which were further stimulated by the decision
on forming partisan maritime units, with their activities helping Slovenia to be at all able to strive
for an access to the sea and to develop as a maritime country in the years to come.
The establishment of Slovenian maritime enterprise was therefore a process, which began with
the founding of the Navy Detachment Koper and its cooperation in the liberation of Trieste as
well as western Istrian coastal towns together with their hinterland, and continued with a partial
reorganization of the maritime administrative arrangement, elimination of war damage at sea,
enforcement of the Slovenian language in maritime commerce, founding of Slovenian maritime
schooling, reduction of the traditional fleet and coastal maritime traffic, a total decline of minor
coastal shipping on the one hand and founding as well as quick and strong business start-up
of Splosna plovba Piran on the other hand, employment of Slovenian seamen, increase of the
Slovenian merchant fleet and inclusion of ships as independent working units with a specific
living space into the Yugoslav self-management system, founding as well as functioning and
interconnection of maritime firms and organizations within the framework of the influential area
of the time and conditions, and finally with the solving of the Trieste question, loss of Trieste
and decision on a new free port in Koper, its actual construction and eventual opening. This
process was taking place parallel to the international political and economic events owing to the
addressing of the Trieste question, but particularly depended on political, economic, social and
national events in Zone B of the Free Territory of Trieste, where an exceptionally interesting role
(as far as researchers are concerned) was played by the Department of Economic Development of
the National Security Administration within the Ministry of Internal Affairs. With the re-exporting
trade at sea and founding of firms abroad, which brought large capital to the country, it helped in
the start-up of the Slovenian economy and of the maritime enterprise itself. Its activities were in
fact the reason for the purchase of the first ship of the Slovenian Merchant Navy, i.e. the Sirob (later
on renamed Martin Krpan). The maritime enterprise as the main industry of this multiethnic area
gradually slid apart and was in 1954 finally forcefully separated from the uniform economic area
and centre in Trieste. Upon this separation, however, various ways opened up for it, although all of
them within the Socialist Republic of Yugoslavia.
Parallel to the formation of »Yugoslavised« shipping, the pre-war tradition continued in
certain places, while elsewhere fisheries, fish processing industry and shipbuilding were renewed
owing to the introduction of tough measures. These industries were hardest hit by the removal
of industrial machinery from Slovenia to Yugoslavia and by emigration of the indigenous Italian
population to Italy. Together with them, of course, the leading maritime professions and maritime
property left the country. In the three almost emptied coastal towns, inhabitants from the interior
of Slovenia and the entire former Yugoslavia began to settle, to a smaller extent immediately after
the war, but mostly after the London Memorandum. The political authorities wished to divert into
this area mainly the inhabitants from Istria and the Karst.
384
USIDRAU SMO SENA MORJE - VZPOSTAVITEV SLOVENSKEGA POMORSTVA 1945-1958
In conclusion, we simply cannot avoid some totally concrete findings in the integration of
maritime activities into a whole:
1. The development of shipbuilding is closely associated with the founding and incredibly fast
initial start-up and eventually successful development of Splosna plovba Piran.
2. The development of port traffic and shipping in the global context is associated with the
founding, building and development of Port of Koper.
3. The development of shipyard is associated with the fisheries, fish processing industry,
Splosna plovba Piran and Port of Koper.
4. The continued fisheries tradition is associated particularly with the fishing firms in Izola
and fish processing factories, which experienced a boost owing to the
foundations consolidated already in the Austro-Hungarian monarchy and under the
Italian regime; but they were still strong enough not to experience a fatal blow in spite of the
impoversihment of their merchant fleet and removal of machinery from the area.
5. All the maritime branches - shipping, maritime administration, shipbuilding, fish
processing industry and fisheries - joined into a symbol of the Slovenian
maritime enterprise. At times they were well connected with each other, while at times their
connections were poor. But although they most often functioned totally independently,
they must be implicitly considered in the context of this research as equivalent subjects,
without which there would be no whole at all.
6. In accordance with the former Yugoslav political and economic arrangements,
private capital had no chance to establish larger independent shipping companies, groups
or other forms of private sector. Ships were bought when in spite of the Yugoslav-ltalian
crisis in 1953 signs began to show that the international solution would
proceed in direction of a positive result for Yugoslavia. After signing the London
Memorandum, when it was finally decided that Trieste would belong to Italy and part of
northwestern Istria to Yugoslavia, the Republic of Slovenia saw certain possibilities,
due to the favourable conditions, of a solid development of these branches of industry,
which would bring foreign exchange earnings in the future, and thus decided to give all
support to the development of maritime enterprise and tourism in the country.
Keywords:
maritime, economic, political, cultural, social history; maritime enterprise, shipping,
maritime schooling, maritime industries, port operations, maritime administration, maritime
legislation, shipbuilding, fisheries, fish processing industry.
Slovenian Istria, Slovenian Primorje, Koper Primorje, northwestern Istria, Zone B of the Giulia
region, Zone B of the Free Territory of Trieste, Koper, Izola, Piran.
1945,1947,1954,1958.
385
o
^ o
00 —I
2
LU N
3
“USIDRAU SMO SE NA MORJE - VZPOSTAVITEV SLOVENSKEGA POMORSTVA 1945- 1958
A
Abram Stanislav 319
Adamic Stanko 108
Ahlin Josip 319
Alessio Giovanni 109
Amon Mirko 109
Andreozzi Daniele 15
Anticevic Anton 319
Apollonio Almengo 13
Apollonio druzina 215
Apollonio Luigia 108
Arlgonl 17, 79, 81,87,95, 95,97,104,
105,108, 124,125,128,129, 134,171,
215, 351,352, 355, 358
Askerc Anton 12, 33
AvsicJaka 172
B
Blzjak Rado 217,218,219,224
Blzjak Stanko 59, 224
Blazina Danica 109
Blazina Marcel 19,112,113, 220, 329
Bloch Marc 22, 365
Boero Adriano 108
Bogie Mlrko 99
Bole Leopold 292, 296
Boltin Tome Elica 31,323,325
Bonin Flavio 13,31
Bonin Marko 12,81
Bontempo Lorenzo 215
Borstnar Alojzlja 319
Borstnar Nelly 319
Borstnar Vladimir 319
Bradetic Franjo 142
Braudel Fernand 33
Bregar Franc 272
Brezavsek Avgust 109
Broz Josip - Tito 62,301
Bruketa Vjekoslav 142
BrzanJulij 108
Bunc Bojan 2721
Burra Alessandro 168
Buzga Rudl 319
Babic Branko 90
Babudlerl Fulvio 13
Bajt Joze 109
Barballc Radojlca 13
Baskar Bojan 33
Bastiotto Humbert 230
Bebier Ales 73,111,288
Belle Andjelka 108
BeltramJullj 129
Benci Lino 167, 96
Berce Venceslav 318
Bertok Giuseppe 162,163,358
Bertok Miran 272
Bertoncelj Vinko 319
Bevk Stanislav 133
Bizjak Marija 224, 358
c
Catalan Tullia 16
Cellnsek Franc 319
ChiccoNicolo 109
Churchill Winston 30
Cossutta Franco 12,167
Costanza Giuseppe 108
C.uznarStane 272
Cvlm Janez 299
387
IMENSKO KAZALO
■V
C
E
Caberica Milan 142
Cec Vladimir 226
Celik Roman 319
Cepregi Karel 259,260, 313
Cibej Nada 15,83
Cok Teodor 108
Öopi Franc 109,129
El Guardia 184
Epih Sergej 226
Erceg Ivan 13
F
D
D Este druzina 53
Dapcevib Peko 271
Dapreto Almerigo 215
de Castro Diego 71,72,92, 93, 249, 288, 289, 362
De Gasperi Alcide 92,288
DeMarchi 160
de Saint Exupéry Antoine 3
Delise Nevio 109
Dellore Mario 108
Depangher 53,125,129,145, 214, 352, 353,355
Depangher Giovanni 124
Depangher Nicolö 214
Depolo Boris 261
DergancCiril 259,277
Dermastja Marijan 321
Dermota Franc 58, 60,61,62
Dezjot Zorko 109
Dobrincié Vjeko 217
Dodic Bruno 319
Dolenc Anton 226
Dolinsek Drago 109
Dolnicar Josko 319
Dovgan Ervin 111
Dragar Bogomir 319
Druskovic Franjo 315, 317, 318
Dudine Adalberio 108
Dugan Giovanni 162
Dukovski Darko 8,367
Durand Peter 126
Dusic 215
Fabiani Peter 272
Faganel Kazimir 319
Fijo Oliver 13
Filipas Davide 19,217,219,364
Filipas Giacopo 217, 219
Filipi Goran 13
Fink Ervin 315,317,318,319
Flis Franc 236
Fornasaro Giovanni 166
Forte Albin 319
Forte Karlo - Marko 311
Frelih Milena 319
Furlan Tone 272
G
Galli Edoardo 128
Gasser Matej 48
Gestrin Ferdo 48,316, 322, 323
Giachini Bruno 108
Girotti 53,214
Glavic Anteo 108
Gnus Milos 319
Gombac Boris 16,102,220
Gombac Jure 14,94,95,103,105,114
Gombac Metka 15
Gore Mitja 319
Gorecan Marjan 319
Gorisek Savina 20,21,266,358
Gorjup Posinkovic Vida 38, 363
GorupJosip 48,364,369
388
Gorup Milan 48
Gosar Anton 30, 290, 365
Gostincar Boris 319
Gradisnlk Janez 170
Grasso 53,214
Gregoric Milan 290, 356
Groznik Danijel 319
Gruden Jolanda 268, 226
Guastadisegni Rudy 260
H
Haus Anton 321
Hauser Francesco 274
Heider Fritz 159
Henzel Danica 318
Holjevac Veceslav (Vjekoslav) 74,
142, 271,355
HrastVojko 319
Hribar Boris 318, 319
Hrvatln Ernest 319
HudalesAlojz 109,364
I
Ivane Janez 319
Ivancic Dusan 259,270, 318, 356
Ivancic Milos 228, 234, 358
Ivos Mate 109
J
Jakin Josip 143
Jakomin Livij 211,364, 371
Jakopic Albert - Kajtlmir 129
Jelovsek Franc 48
Jurlcic Rudolf 226
Juvenc Marijan 226
“USIDRALISMO SE NA MORJE - VZPOSTAVITEV SLOVENSKEGA POMORSTVA 1945-1958
K
KajzarStojan 319
Kajzar Vladimir 319
Kaligaric Silvano 109
Kalister Janez 246,369
Kaluza Boris 161,237,261
Kaluza Sava 19, 20, 21, 233, 268, 358
Kante Franc 219
Kante Jozef 48
Karaman Branko 109
Kardelj Edvard 20, 56, 59, 68, 69, 75, 85,
248, 263, 278, 310, 314, 358, 364
Karinja Mirko 19,113,217,218,358
Karinja Snjezana 1,13, 20, 21,22,158,
165, 266, 267, 268
Karo Franc 108,272
Kavcic Niko 7, 20,111,114, 248, 260, 269 - 275, 278,
290, 309, 311,313, 314, 338, 339, 356, 358
139, KavsekSlavko 60, 228-232,236, 314, 319,320
Kern Ivan 36, 227, 259
Kesil 215
Kidric Boris 215, 246, 248,310
Kini Ivan 319
Klancic Armand 219
Kleva Giuseppe 108
Klobucar Franc 293
Klun Albert 314
Knafel 215
Knific Fedor 226
Kobal Ciril 314
Kocjan Miro 19,90,314,358
Kocjancic Stefan 109
Kojic Branko 13,135, 299,301 - 304, 364
Kokalj Franc 319
Kolega Rade 109
Koman Niko 319
Komljenec Andrej 108
Koncilja Gilbert 319
Konte Ivan 270
Kopinic Josip 321,337
Kopitar Marjan 83, 357
Kopriva Ernest 170,364
Korelic Bruno 13,19, 20, 37, 38,144, 290, 295,298,
305, 358, 364
Korosec Gilbert Franc 48
Korosec Ivan 48
Korsic Ivan 226
Korsic Mirko 13,14, 39, 55,144,190,191,197, 297,
298,314,318, 334, 356, 364
389
IMENSKO KAZALO
Kosmac Miha 103
Kosovel Anton 108
Kostov Ekaterina 94,95,96, 98,103,364
Kosulic Nino 272
Kovacic Anton 319
KovicTone 272
Kozlicic Mithad 12,13,364
Kraigher Boris 7, 82,110,112, 246,247, 269,
273. 291.293 - 297, 310, 311,313, 314, 339, 357
Kraigher Sergej 228
Kralj Franc 129
Kralj Marjan 12
Kralj Ursa 20, 21
Krapei Vilma 12,317,365
KregarJosip 226
Kucan Milan 7,19, 20, 37, 38, 42,43, 44,
248,290, 358
Kuhar Andrej 319
L
Lampis Rudolf 319
Lamut Mitja 12,159,170, 242, 243,
256,307,365
Lange Lipovec Milanka 20,21,266
LapuhZvone 319
Lavrenötc Leo 103
Leban Lucijan 108
LelkoFranci 319
Lenarciè Anton 41,212, 230, 311,
314-320, 324,339,340,356
Lenarcic Erika 319
Lenard Aleksander 319
Lenöek Drago 109
Lerner Daniel 8,55
Lesjak Alojz 109
Leskosek Franc Luka 295, 297, 314, 337
Leviönik Marjan 259
Levnic Franc 319
Loboda Slavko 319
Logar Edvard 61
Logar Mitja 319
LoosJosip 319
Lorini Peter 126
Luetié Josip 13
Lukman Franc 319
M
MakarovicAdo 109
Makovec Rajko 109
Makovec Stane 109
Maraspin Antonio 133
Marinac Bogdana 1,13, 20, 21,22, 36, 40,
158,165,215, 224, 266, 267,268, 270, 365
MarinkoMiha 112,337
Marinko Primoz 12,16,18,110,111,114,
149,152, 298, 305,365
Marinovic Josip 142
Markovic Milka 109
Markovic Valerij 109
Martelanc Miro 108
Marusic Rado 108
Marusko Lojze 233
Marzari Mario 13,53,188,189,361
Masera Sergej 36,39, 227, 316,326,329, 369
Maticic Ivan 319
Matijasevic Sime 250, 260, 263, 264,
265.310.365
Matjan Slavko 272
Matkovic Dean 152
Mayer Dusan 226
Mazzellini Giovanni 108
Medvescek Vladimir (Vlado) 191,196,210,
318.319.356.365
Mellinato Giulio 13,15,16,78, 86, 222, 223, 289,
299, 301,303,366
Mestrovic Ante 13
Metlika Oskar 236
Mihaic Ivo 109
Mihelic Darja 13,31,59, 62, 322,366
Mihelic Franc 265
Mihelic Tomo 315,317
Miklavcic Boris 234
Milevoj Stefka 108
Milosevic Viktor 160
Minca Pietro 134
MirticTomaz 319
Molotov Vyacheslav 68, 69
MozeViljem 108
MozinaSlugan 319
Mucha Ivana 267
Muzenic Jordan 108
Muzica Peter 108
390
N
Naglic Vladimir 13,170,312,315,
317,318,319, 352,364
Nardin Milan 109
Nobile Pietro 155
Novak Andrej 235
Novak Ferdinand 319
Novak Grga 13
O
OblakJoze 219
OblakVinko 12
OvcaricJosip 319
P
Padezniklvan 319
PahorJoze 221
Pahor Jozef - Sever 221
Pahor Miroslav 12,41,47,48,49, 53, 54,
102, 212, 215, 225, 298, 320,322 - 340, 356
Pahor Roman 108
Pahor Spela 113,217
Panjek Aleksander 1,11,15,16,43,86,
93,241,366,367
Panjek Giovanni 1,12,13, 31,48, 54,
225, 298, 299, 363, 367
Parentin Sergio 57,162
Pavlin Zule 35, 227
Pavsic Peter 319
Pecar Josip 319
Pecenko Rihard 318,356
Pecovnik Ratko 61
Pelegrino Pilastra 166
Pericic Stanko 160
Perko Anton 228, 242, 293,311,313, 314,
315, 317,319,353
Perko Vidrih Verena 330
VSIDRAU SMO SE NA MOR JE - VZPOSTAVITEV SLOVENSKEGA POMORSTVA 1945-1958
PerkovAlida 54,367
Perovsek France 71,82, 96,113,114,168,169,
228, 279, 290, 291,309, 313, 314, 356, 358, 367
Pertini Antonio 272
Pertot Albino 109,279
Pertot Luigi 215
Petaros Kmetec Ksenija 12,41,217, 367
Petrie 215
Petrinja Danilo 13,17, 94, 96, 111, 112,144,184,
221,269, 271,279, 284, 290, 291,293 - 296, 299,
301,309, 313,314, 351,356,358, 367
Piccini Luigi 166
Pipan Danilo 16,85, 272
Pirc Boris 319
Pirjevec Joze 5, 6,7,15,19, 20, 38, 42, 43,44, 56,
68,75,102, 240, 289, 290,291,310, 305,358, 362
Pirnat Viktor 316,318,356
Piskur Franc 319
Pleiweiss Mirko 318
Plesnicar Stojan 230, 311,316, 318, 319
Plesnicar Vera 169, 242, 245
Pletikosic Ivica 81,86,102,105,114, 367
Ploj Tatjana 88,102,104,105,130,134,367
Pobega Pino 108
Podgornik Baldomir 248,249,258,269,277
Podgornik Dusan 158,165
Pol ic Anton 142
PolicZoran 290
Pollard Sidney 16, 367
Portnej Roman 319
Potocnik Franc 314, 319
Premrou Jozef 48
Presl Igor 1,12,13, 20,266, 267, 268, 369
Preseren France 33,34
Pribac Bert 95,96, 367
Princic Alojzij 319
Princic Joze 7, 8,15, 31,55,76, 77, 78, 80 - 83,87,
88,89, 92,93, 95,183, 263,271 - 274, 310, 367
Puh Dusan 96, 358
Pupo Raoul 15,16,43, 67,103,105, 240, 362,368
R
Race Joze 20,398
Rak Milan 319
Ratej Slavko 108
Rebec Ludvik 319
Regent Ivan 74
Rencelj Kazimir 62
391
IMENSKO KAZALO
Repe Bozo 15,43, 68,76,99, 223, 279,
280, 368
Repic Franc 319
ResnikStane 108
Ribaric Giorgio 19,20,37, 38,172, 236,
260,261,263, 358
Ribolica Alojz - Gigi 219
Ribolica Silvo 219
Ricordi Gastone 108
Rogoznica Deborah 13,15, 43,81,82, 88,
91,94,95,96,98,120,159,273, 279, 368
Rossi Giovanni - Nini 217
Roser Alojz 108
Rotter Jozko 244, 248, 253, 258,313, 356
Ro2ac Darovec Vida 14,18, 22,23, 31,368
Rudeü Anton 33
Rupert Beno 319
Rupmk Ivan 227
Russignan Giovanni 124
Rustja Franc - Canci 60,314
RustjaStanko 109
S
SajeBaldomir 61
SakelSak Danilo 319
Samardiija Mile 318,356
Santin Mario - Valter 108
Sfiligoj Elio 109
SimiC Slobodan - Sime 12
Simid Predrag 8
SkitekErmin 109
SladidZeljko 217
Slavec Emanuel 319
Smerdel Miljana 321
SmukBozidar 319
SmukDraga 319
Sorta Joze 236
Srsen Vekoslav 318,356
Stanic Anton 108
Stepancic Slavko 315,317
Stibilj Bogdana 19,220,221,358
Stolfa Adriano 108
Stradi Rinaldo 134
Strmole Slavko 275, 319
Studen Andrej 299, 362
Stuhlpfarrer Karl 15, 27,158, 289, 299,
303,304, 368
s
Sandric Ante 19,113, 217, 219, 220, 358
Sedlbauer Danilo 319
Semk Milan 319
SenkMajda 318,319
Sibenik Marjan 234
Silih Niko 313,339
Sinkovec Branka 319
Sinkovec Ljudmila 319
Sinkovec Nande 272
Sinkovec Slavics 319
Sinkovec Sonja 319
SkerlicJozef 109
Skerlj France 228,236
Skevin David 113,217, 219, 220, 358
Snuderl Boris 7,19,41,197, 239, 244, 246,
247, 253,258, 260, 269, 271,272 - 275, 277,
278, 296,310,311,314, 321,337,339, 358
Sober Milenko 321
Sostaric Viktor 319
Stoka Ivo 293
Stolfa Vladimir 156, 229, 231,242, 244, 248,
313,314,318
Stuhelj Franc 319
Stumberger Miroslav 227,316
T
Tajnik Bojan 139,272,319
Taucar Ljudevit 319
TavcarGorazd 319
Tavcar Zorko 169,192,193, 231,241,242,
243, 260, 275,279, 270, 310, 356, 358
Tedesco Marcel 155
Tepina Marjan 294
Teply Bogo 41
Tercon Ciril 221
Tercon Marija 224
Tercon Miroslav 19, 20,110,113, 217,
219, 288,359
Tercon Nadja 13,19, 20, 21, 31,38, 47,
95,158, 266,397
Tercon Vid 221,253,359
392
Thaler Bruno 318,319,356
Tijan Teodor 259,311,313,319, 337
Tomasin Plinio 102,162
Tomazic Dragoslav 226
TominecCiril 315, 317
Tomoric Boris 319
Tomsic Janez 58, 60, 61,62, 227, 314, 370
Toncic Marijan 236
Toncic Henrik 142
Trampuzlvan 108
Troha Nevenka 15, 30, 31,42, 43, 58, 67,
71,74, 80, 81,82, 85,90,103,105,106,
111,168,240, 271,297, 370
Trojan Giovanni 124
Trsar Gregor 217
Turk Anton 310
Turk Danilo 37
Turnsek Franjo - Lipic 139
u
Ulcigrai Salvatore 108
Uljan Franc 236
Urdih Ladislav 224
Utenkar Joze 13,19, 20, 37, 38, 346, 250,
251,255,263,269, 275, 356, 359
V
Valdevit Giampaolo 15, 240
Valente Erma 208
Valusnik Anton 48
Valusnik Jozef 48
Valusnik Nikolaj 48
VeberZvone 319
Velkavrh Branimir 226, 248, 250, 258, 259,
269,316,318,319, 320
Verginella Marta 16,19, 20,112,183
VilharSrecko 12,323
Visio 21 5
VogelnikBIaz 319
VSIDRALISMO SENA MORJE - VZPOSTAVITEV SLOVENSKEGA POMORSTVA 1945- 1958
VolkSandi 103,105
Volpi Lisjak Bruno 12,13,42,370
Vrabec Ljuba 12
VranicTilka 319
Vrhovnik Pavel 319
Vrtovec Joze 108
Vrtovec Milan 319,315,317
w
Wojtowuick Carlo 160
Z
Zabukovec Biserka 20, 21, 265, 266, 267, 359
Zabukovec Janez 359, 276
Zadnikar Julijan 319
Zagradnik Marusa 15,31,105
Zahar Jordan 228,234
Zahar Peter 108
Zajc Ciril 109
Zankolic Anton 319
Zennaro Salvatore 108
Zorman Adolf 319
Zwitter Fran 59,72, 371
z
Zagar Silvija 319
ZagarZora 31,52
Zerjal Drago 9,19, 235, 245,255,
259, 269, 275, 311,313
2erjal Mirko 245
Zitko Duska 13, 356
Zitnik Matija 319
393
|
| any_adam_object | 1 |
| author | Terčon, Nadja |
| author2 | Marković, Ivan 1961- Ciglič, Henrik,1947- Kaše, Luka |
| author2_role | trl trl trl |
| author2_variant | i m im h c hc l k lk |
| author_GND | (DE-588)1134969902 |
| author_additional | Jože Pirjevec |
| author_facet | Terčon, Nadja Marković, Ivan 1961- Ciglič, Henrik,1947- Kaše, Luka |
| author_role | aut |
| author_sort | Terčon, Nadja |
| author_variant | n t nt |
| building | Verbundindex |
| bvnumber | BV043819398 |
| contents | O temeljih slovenskega pomorstva |
| ctrlnum | (OCoLC)969532471 (DE-599)BVBBV043819398 |
| era | Geschichte 1945-1958 gnd |
| era_facet | Geschichte 1945-1958 |
| format | Book |
| fullrecord | <?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><collection xmlns="http://www.loc.gov/MARC21/slim"><record><leader>03850nam a2200649 c 4500</leader><controlfield tag="001">BV043819398</controlfield><controlfield tag="003">DE-604</controlfield><controlfield tag="005">20170609 </controlfield><controlfield tag="007">t</controlfield><controlfield tag="008">161011s2015 a||| |||| 00||| slv d</controlfield><datafield tag="015" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">SIM15110592</subfield><subfield code="2">dnb</subfield></datafield><datafield tag="020" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">9789619278963</subfield><subfield code="9">978-961-92789-6-3</subfield></datafield><datafield tag="035" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">(OCoLC)969532471</subfield></datafield><datafield tag="035" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">(DE-599)BVBBV043819398</subfield></datafield><datafield tag="040" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">DE-604</subfield><subfield code="b">ger</subfield><subfield code="e">rda</subfield></datafield><datafield tag="041" ind1="0" ind2=" "><subfield code="a">slv</subfield></datafield><datafield tag="049" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">DE-12</subfield></datafield><datafield tag="084" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">OST</subfield><subfield code="q">DE-12</subfield><subfield code="2">fid</subfield></datafield><datafield tag="100" ind1="1" ind2=" "><subfield code="a">Terčon, Nadja</subfield><subfield code="e">Verfasser</subfield><subfield code="4">aut</subfield></datafield><datafield tag="245" ind1="1" ind2="0"><subfield code="a">Usidrali smo se na morje</subfield><subfield code="b">vzpostavitev slovenskega pomorstva 1945-1958</subfield><subfield code="c">Nadja Terčon ; prevod [povzetka] Ivan Marković (it.), Henrik Ciglič (ang.) ; avtorske fotografije Luka Kaše</subfield></datafield><datafield tag="246" ind1="1" ind2="3"><subfield code="a">We anchored ourselves at sea</subfield></datafield><datafield tag="246" ind1="1" ind2="3"><subfield code="a">Ci siamo ancorati al mare</subfield></datafield><datafield tag="264" ind1=" " ind2="1"><subfield code="a">Piran</subfield><subfield code="b">Pomorski muzej - Museo del mare "Sergej Mašera",</subfield><subfield code="c">2015</subfield></datafield><datafield tag="300" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">[XVI], 397 Seiten</subfield><subfield code="b">Illustrationen</subfield><subfield code="c">34 cm</subfield></datafield><datafield tag="336" ind1=" " ind2=" "><subfield code="b">txt</subfield><subfield code="2">rdacontent</subfield></datafield><datafield tag="337" ind1=" " ind2=" "><subfield code="b">n</subfield><subfield code="2">rdamedia</subfield></datafield><datafield tag="338" ind1=" " ind2=" "><subfield code="b">nc</subfield><subfield code="2">rdacarrier</subfield></datafield><datafield tag="500" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">Englische, italienische und slowenische Zusammenfassung: We anchored ourselves at sea. Ci siamo ancorati al mare. - Literaturverzeichnis Seite 361-371</subfield></datafield><datafield tag="505" ind1="8" ind2="0"><subfield code="t">O temeljih slovenskega pomorstva</subfield><subfield code="r">Jože Pirjevec</subfield></datafield><datafield tag="648" ind1=" " ind2="7"><subfield code="a">Geschichte 1945-1958</subfield><subfield code="2">gnd</subfield><subfield code="9">rswk-swf</subfield></datafield><datafield tag="650" ind1=" " ind2="4"><subfield code="a">pomorski promet / pomorski transport / ribištvo / ladjedelništvo / pristanišča / Slovensko Primorje / zgodovinski pregledi</subfield></datafield><datafield tag="650" ind1=" " ind2="7"><subfield code="a">Pomorstvo / Zgodovina / Slovenija</subfield><subfield code="2">ssg</subfield></datafield><datafield tag="650" ind1="0" ind2="7"><subfield code="a">Seehafen</subfield><subfield code="0">(DE-588)4116455-6</subfield><subfield code="2">gnd</subfield><subfield code="9">rswk-swf</subfield></datafield><datafield tag="650" ind1="0" ind2="7"><subfield code="a">Seeschifffahrt</subfield><subfield code="0">(DE-588)4054184-8</subfield><subfield code="2">gnd</subfield><subfield code="9">rswk-swf</subfield></datafield><datafield tag="651" ind1=" " ind2="4"><subfield code="a">Slovenija / Pomorstvo / 1945-1958</subfield></datafield><datafield tag="651" ind1=" " ind2="7"><subfield code="a">Slowenien</subfield><subfield code="0">(DE-588)4055302-4</subfield><subfield code="2">gnd</subfield><subfield code="9">rswk-swf</subfield></datafield><datafield tag="651" ind1=" " ind2="7"><subfield code="a">Slovensko primorje</subfield><subfield code="0">(DE-588)4406201-1</subfield><subfield code="2">gnd</subfield><subfield code="9">rswk-swf</subfield></datafield><datafield tag="689" ind1="0" ind2="0"><subfield code="a">Slowenien</subfield><subfield code="0">(DE-588)4055302-4</subfield><subfield code="D">g</subfield></datafield><datafield tag="689" ind1="0" ind2="1"><subfield code="a">Slovensko primorje</subfield><subfield code="0">(DE-588)4406201-1</subfield><subfield code="D">g</subfield></datafield><datafield tag="689" ind1="0" ind2="2"><subfield code="a">Seeschifffahrt</subfield><subfield code="0">(DE-588)4054184-8</subfield><subfield code="D">s</subfield></datafield><datafield tag="689" ind1="0" ind2="3"><subfield code="a">Seehafen</subfield><subfield code="0">(DE-588)4116455-6</subfield><subfield code="D">s</subfield></datafield><datafield tag="689" ind1="0" ind2="4"><subfield code="a">Geschichte 1945-1958</subfield><subfield code="A">z</subfield></datafield><datafield tag="689" ind1="0" ind2=" "><subfield code="5">DE-604</subfield></datafield><datafield tag="700" ind1="1" ind2=" "><subfield code="a">Marković, Ivan</subfield><subfield code="d">1961-</subfield><subfield code="0">(DE-588)1134969902</subfield><subfield code="4">trl</subfield></datafield><datafield tag="700" ind1="1" ind2=" "><subfield code="a">Ciglič, Henrik,1947-</subfield><subfield code="4">trl</subfield></datafield><datafield tag="700" ind1="1" ind2=" "><subfield code="a">Kaše, Luka</subfield><subfield code="4">trl</subfield></datafield><datafield tag="856" ind1="4" ind2="2"><subfield code="m">Digitalisierung BSB Muenchen 19 - ADAM Catalogue Enrichment</subfield><subfield code="q">application/pdf</subfield><subfield code="u">http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=029230436&sequence=000006&line_number=0001&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA</subfield><subfield code="3">Inhaltsverzeichnis</subfield></datafield><datafield tag="856" ind1="4" ind2="2"><subfield code="m">Digitalisierung BSB Muenchen 19 - ADAM Catalogue Enrichment</subfield><subfield code="q">application/pdf</subfield><subfield code="u">http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=029230436&sequence=000007&line_number=0002&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA</subfield><subfield code="3">Literaturverzeichnis</subfield></datafield><datafield tag="856" ind1="4" ind2="2"><subfield code="m">Digitalisierung BSB Muenchen 19 - ADAM Catalogue Enrichment</subfield><subfield code="q">application/pdf</subfield><subfield code="u">http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=029230436&sequence=000008&line_number=0003&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA</subfield><subfield code="3">Abstract</subfield></datafield><datafield tag="856" ind1="4" ind2="2"><subfield code="m">Digitalisierung BSB Muenchen 19 - ADAM Catalogue Enrichment</subfield><subfield code="q">application/pdf</subfield><subfield code="u">http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=029230436&sequence=000009&line_number=0004&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA</subfield><subfield code="3">Abstract</subfield></datafield><datafield tag="856" ind1="4" ind2="2"><subfield code="m">Digitalisierung BSB Muenchen 19 - ADAM Catalogue Enrichment</subfield><subfield code="q">application/pdf</subfield><subfield code="u">http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=029230436&sequence=000010&line_number=0005&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA</subfield><subfield code="3">Register // Personenregister</subfield></datafield><datafield tag="940" ind1="1" ind2=" "><subfield code="n">oe</subfield></datafield><datafield tag="999" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">oai:aleph.bib-bvb.de:BVB01-029230436</subfield></datafield><datafield tag="942" ind1="1" ind2="1"><subfield code="c">330.09</subfield><subfield code="e">22/bsb</subfield><subfield code="f">09044</subfield><subfield code="g">4973</subfield></datafield><datafield tag="942" ind1="1" ind2="1"><subfield code="c">306.09</subfield><subfield code="e">22/bsb</subfield><subfield code="f">09045</subfield><subfield code="g">4973</subfield></datafield><datafield tag="942" ind1="1" ind2="1"><subfield code="c">306.09</subfield><subfield code="e">22/bsb</subfield><subfield code="f">09044</subfield><subfield code="g">4973</subfield></datafield><datafield tag="942" ind1="1" ind2="1"><subfield code="c">330.09</subfield><subfield code="e">22/bsb</subfield><subfield code="f">09045</subfield><subfield code="g">4973</subfield></datafield></record></collection> |
| geographic | Slovenija / Pomorstvo / 1945-1958 Slowenien (DE-588)4055302-4 gnd Slovensko primorje (DE-588)4406201-1 gnd |
| geographic_facet | Slovenija / Pomorstvo / 1945-1958 Slowenien Slovensko primorje |
| id | DE-604.BV043819398 |
| illustrated | Illustrated |
| indexdate | 2024-07-10T07:35:56Z |
| institution | BVB |
| isbn | 9789619278963 |
| language | Slovenian |
| oai_aleph_id | oai:aleph.bib-bvb.de:BVB01-029230436 |
| oclc_num | 969532471 |
| open_access_boolean | |
| owner | DE-12 |
| owner_facet | DE-12 |
| physical | [XVI], 397 Seiten Illustrationen 34 cm |
| publishDate | 2015 |
| publishDateSearch | 2015 |
| publishDateSort | 2015 |
| publisher | Pomorski muzej - Museo del mare "Sergej Mašera", |
| record_format | marc |
| spelling | Terčon, Nadja Verfasser aut Usidrali smo se na morje vzpostavitev slovenskega pomorstva 1945-1958 Nadja Terčon ; prevod [povzetka] Ivan Marković (it.), Henrik Ciglič (ang.) ; avtorske fotografije Luka Kaše We anchored ourselves at sea Ci siamo ancorati al mare Piran Pomorski muzej - Museo del mare "Sergej Mašera", 2015 [XVI], 397 Seiten Illustrationen 34 cm txt rdacontent n rdamedia nc rdacarrier Englische, italienische und slowenische Zusammenfassung: We anchored ourselves at sea. Ci siamo ancorati al mare. - Literaturverzeichnis Seite 361-371 O temeljih slovenskega pomorstva Jože Pirjevec Geschichte 1945-1958 gnd rswk-swf pomorski promet / pomorski transport / ribištvo / ladjedelništvo / pristanišča / Slovensko Primorje / zgodovinski pregledi Pomorstvo / Zgodovina / Slovenija ssg Seehafen (DE-588)4116455-6 gnd rswk-swf Seeschifffahrt (DE-588)4054184-8 gnd rswk-swf Slovenija / Pomorstvo / 1945-1958 Slowenien (DE-588)4055302-4 gnd rswk-swf Slovensko primorje (DE-588)4406201-1 gnd rswk-swf Slowenien (DE-588)4055302-4 g Slovensko primorje (DE-588)4406201-1 g Seeschifffahrt (DE-588)4054184-8 s Seehafen (DE-588)4116455-6 s Geschichte 1945-1958 z DE-604 Marković, Ivan 1961- (DE-588)1134969902 trl Ciglič, Henrik,1947- trl Kaše, Luka trl Digitalisierung BSB Muenchen 19 - ADAM Catalogue Enrichment application/pdf http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=029230436&sequence=000006&line_number=0001&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA Inhaltsverzeichnis Digitalisierung BSB Muenchen 19 - ADAM Catalogue Enrichment application/pdf http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=029230436&sequence=000007&line_number=0002&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA Literaturverzeichnis Digitalisierung BSB Muenchen 19 - ADAM Catalogue Enrichment application/pdf http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=029230436&sequence=000008&line_number=0003&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA Abstract Digitalisierung BSB Muenchen 19 - ADAM Catalogue Enrichment application/pdf http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=029230436&sequence=000009&line_number=0004&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA Abstract Digitalisierung BSB Muenchen 19 - ADAM Catalogue Enrichment application/pdf http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=029230436&sequence=000010&line_number=0005&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA Register // Personenregister |
| spellingShingle | Terčon, Nadja Usidrali smo se na morje vzpostavitev slovenskega pomorstva 1945-1958 O temeljih slovenskega pomorstva pomorski promet / pomorski transport / ribištvo / ladjedelništvo / pristanišča / Slovensko Primorje / zgodovinski pregledi Pomorstvo / Zgodovina / Slovenija ssg Seehafen (DE-588)4116455-6 gnd Seeschifffahrt (DE-588)4054184-8 gnd |
| subject_GND | (DE-588)4116455-6 (DE-588)4054184-8 (DE-588)4055302-4 (DE-588)4406201-1 |
| title | Usidrali smo se na morje vzpostavitev slovenskega pomorstva 1945-1958 |
| title_alt | We anchored ourselves at sea Ci siamo ancorati al mare O temeljih slovenskega pomorstva |
| title_auth | Usidrali smo se na morje vzpostavitev slovenskega pomorstva 1945-1958 |
| title_exact_search | Usidrali smo se na morje vzpostavitev slovenskega pomorstva 1945-1958 |
| title_full | Usidrali smo se na morje vzpostavitev slovenskega pomorstva 1945-1958 Nadja Terčon ; prevod [povzetka] Ivan Marković (it.), Henrik Ciglič (ang.) ; avtorske fotografije Luka Kaše |
| title_fullStr | Usidrali smo se na morje vzpostavitev slovenskega pomorstva 1945-1958 Nadja Terčon ; prevod [povzetka] Ivan Marković (it.), Henrik Ciglič (ang.) ; avtorske fotografije Luka Kaše |
| title_full_unstemmed | Usidrali smo se na morje vzpostavitev slovenskega pomorstva 1945-1958 Nadja Terčon ; prevod [povzetka] Ivan Marković (it.), Henrik Ciglič (ang.) ; avtorske fotografije Luka Kaše |
| title_short | Usidrali smo se na morje |
| title_sort | usidrali smo se na morje vzpostavitev slovenskega pomorstva 1945 1958 |
| title_sub | vzpostavitev slovenskega pomorstva 1945-1958 |
| topic | pomorski promet / pomorski transport / ribištvo / ladjedelništvo / pristanišča / Slovensko Primorje / zgodovinski pregledi Pomorstvo / Zgodovina / Slovenija ssg Seehafen (DE-588)4116455-6 gnd Seeschifffahrt (DE-588)4054184-8 gnd |
| topic_facet | pomorski promet / pomorski transport / ribištvo / ladjedelništvo / pristanišča / Slovensko Primorje / zgodovinski pregledi Pomorstvo / Zgodovina / Slovenija Seehafen Seeschifffahrt Slovenija / Pomorstvo / 1945-1958 Slowenien Slovensko primorje |
| url | http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=029230436&sequence=000006&line_number=0001&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=029230436&sequence=000007&line_number=0002&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=029230436&sequence=000008&line_number=0003&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=029230436&sequence=000009&line_number=0004&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=029230436&sequence=000010&line_number=0005&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA |
| work_keys_str_mv | AT terconnadja usidralismosenamorjevzpostavitevslovenskegapomorstva19451958 AT markovicivan usidralismosenamorjevzpostavitevslovenskegapomorstva19451958 AT ciglichenrik1947 usidralismosenamorjevzpostavitevslovenskegapomorstva19451958 AT kaseluka usidralismosenamorjevzpostavitevslovenskegapomorstva19451958 AT terconnadja weanchoredourselvesatsea AT markovicivan weanchoredourselvesatsea AT ciglichenrik1947 weanchoredourselvesatsea AT kaseluka weanchoredourselvesatsea AT terconnadja cisiamoancoratialmare AT markovicivan cisiamoancoratialmare AT ciglichenrik1947 cisiamoancoratialmare AT kaseluka cisiamoancoratialmare |