Prezimena u Čabarskom kraju kroz stoljeća: 1498. - 1997.
Gespeichert in:
Hauptverfasser: | , |
---|---|
Format: | Buch |
Sprache: | Croatian |
Veröffentlicht: |
Čabar
Ogranak Matice Hrvatske
2010
|
Ausgabe: | 2., prošireno i izmijenjeno izd. |
Schlagworte: | |
Online-Zugang: | Abstract |
Beschreibung: | Enth. außerdem: Moje rodoslovlje, moji predci i potomci / priredio: Ivan Janeš Zsfassung in engl. Sprache |
Beschreibung: | 289 S. Ill. |
ISBN: | 9789537541194 |
Internformat
MARC
LEADER | 00000nam a2200000 c 4500 | ||
---|---|---|---|
001 | BV039589404 | ||
003 | DE-604 | ||
005 | 20120105 | ||
007 | t | ||
008 | 110919s2010 a||| |||| 00||| hrv d | ||
020 | |a 9789537541194 |9 978-953-7541-19-4 | ||
035 | |a (OCoLC)756338908 | ||
035 | |a (DE-599)BVBBV039589404 | ||
040 | |a DE-604 |b ger |e rakwb | ||
041 | 0 | |a hrv | |
049 | |a DE-12 | ||
084 | |a 7,41 |2 ssgn | ||
100 | 1 | |a Malnar, Slavko |d 1937- |e Verfasser |0 (DE-588)140119213 |4 aut | |
245 | 1 | 0 | |a Prezimena u Čabarskom kraju kroz stoljeća |b 1498. - 1997. |c Slavko Malnar |
250 | |a 2., prošireno i izmijenjeno izd. | ||
264 | 1 | |a Čabar |b Ogranak Matice Hrvatske |c 2010 | |
300 | |a 289 S. |b Ill. | ||
336 | |b txt |2 rdacontent | ||
337 | |b n |2 rdamedia | ||
338 | |b nc |2 rdacarrier | ||
500 | |a Enth. außerdem: Moje rodoslovlje, moji predci i potomci / priredio: Ivan Janeš Zsfassung in engl. Sprache | ||
648 | 7 | |a Geschichte 1498-1997 |2 gnd |9 rswk-swf | |
650 | 0 | 7 | |a Familienname |0 (DE-588)4016415-9 |2 gnd |9 rswk-swf |
651 | 7 | |a Čabar |z Region |0 (DE-588)7686041-3 |2 gnd |9 rswk-swf | |
655 | 7 | |0 (DE-588)4156582-4 |a Genealogische Tafel |2 gnd-content | |
655 | 7 | |0 (DE-588)4048476-2 |a Ratgeber |2 gnd-content | |
655 | 7 | |0 (DE-588)4188171-0 |a Verzeichnis |2 gnd-content | |
689 | 0 | 0 | |a Čabar |z Region |0 (DE-588)7686041-3 |D g |
689 | 0 | 1 | |a Familienname |0 (DE-588)4016415-9 |D s |
689 | 0 | 2 | |a Geschichte 1498-1997 |A z |
689 | 0 | |5 DE-604 | |
700 | 1 | 2 | |a Janeš, Ivan |4 aut |t Moje rodoslovlje, moji predci i potomci |
856 | 4 | 2 | |m Digitalisierung BSB Muenchen 2 |q application/pdf |u http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=024440533&sequence=000002&line_number=0001&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA |3 Abstract |
940 | 1 | |n oe | |
999 | |a oai:aleph.bib-bvb.de:BVB01-024440533 | ||
942 | 1 | 1 | |c 907.2 |e 22/bsb |f 0903 |g 4972 |
942 | 1 | 1 | |c 907.2 |e 22/bsb |f 0904 |g 4972 |
Datensatz im Suchindex
_version_ | 1804148424126234624 |
---|---|
adam_text | Summary
The oldest preserved record of surnames of
Čabar s
are is in
urbar Kočevska
Reka
from
1495.
It refers to the territorial unit of Gerovo parish and the settlements up to the river
Čabranka
and undefined settlement Am
Grap
(probably same parts of
Plešce).
Since then have
retained surnames Cop (Tschripe), Kezele,
Kvaternik, Zagar, Žurga
and some others on the wide
part of
Gorski kotar
like
Rupe.
There was nothing noted down till
1570,
when surnames Mrle,
Muhvić
and Turk were mentioned. There had been another period when nothing was written till
1642.
Than baptized
Prezid
inhabitants were written in the church books in
Stari Trg. Čabar
parish
was founded in
1663
but church books not preserved. There was massive registration of all
inhabitants in
1672
after confiscation of the properties of
Petar Zrinski.
It was registered than
127
different surnames. Later the registrations were more frequent but the number of surnames
decreased considerably.
Čabar s
iron factory and mines and the production of wooden coal
started working in
1651.
It was for sure the period when a lot of settlers come so the surnames
which were mentioned in
1672
were at least two decades there before. In the
Kočevje
urbar
from
1574
we found out that beside Gerovo perish there were some other parts of
Čabar
area
inhabited. On the left side of the river
Čabranka
there were settlements
Belica,
Žurge, Potplanina,
Crni Potok
and on the highlands
Trava
and
Srednja
Vas.
After some time the same surnames
appeared on Croation side as on Slovenia side (noted in
1491
and
1574)
there were registered
surnames
Krulić,
Osvald
(ožbolt),
Pajnić, Poje, Tomac,
etc. The some surnames exist still today.
We can conclude that all mentioned surnames were on these areas before of the development of
iron mill.
On the wide area of
Kočevje
was inhabited by mixed population (colonized by German
and Slovenian) there were other surnames which preserved in the documents from
1672
and even
before. Some others could come from other areas because they were widespread.
At the time when iron mill stated developing many surnames come from so called rovtari
part (Tolmin, Poljanska
dolina, Škofja
Loka,
Idrija
Cerkno).
Mr.
mr.
se.
Silvo
Torkar
explains in his enclosure how migration developed at that time.
For quite a long time
Čabar s
iron industry was under high administration in Idrija. This
conformed the similarity in speech whit old Idrian language.
Iron industry used large amounts of wooden coal. At first it was produced I nearer
neighborhood bat later it was brought from distant places.
Gorači
developed at that time. New
settlers built wooden houses, cut trees and cultivated land. From wood they made wooden coal
and from rocks lime. There were named after some surnames like Beuki, Gorniki, Hudolini,
Lăutari,
Korošci, Košorogi, Markovci, Resmani,
Stimei
etc. As families grew villages grew too.
Because there was not enough cultivated land each village had usually only five houses. Some big
areas were divided into smaller villages in
1850.
For example
Crni
Lazi
was divided into
Srednja
Draga, Ravnice, Makov
Hrib
and Perkutova
Draga,
and Vrhovci into
Lazi
and
Žikovci
and
Frbežari
were parted from
Selo.
285
<JX
acibaxilioq Uxcija. rzioz ïtoLit-cci.
Numerousness
surnames were from wide part of Croatia but didn t last for a long time.
Surnames in
Čabars
area now are about three hundred years old. Each village has its special local
language. The inhabitants of Cabar s area were usually called
Kranjci,
mostly when the wood
workers went to work to
Slavonia.
Surnames can be divided into nominal
(Antončić, Borković, Cvjetković,...)
geographical
(Dobravec, Korošec, Krašovec, Kranjc,.
..)
professional
(Berbar,
Frbežar, Kovač,
Mainar,.
..)
and adjectival
(Eržen, Grbac, Kvas,
...).
Some facts are taken out from
Enciklopedija hrvatskih prezimena .
In it are surnames
which have more than eighty inhabitants. That is the reason why many surnames of Cabar s area
are not mentioned in it.
The second edition of
Antroponimia
is enriched by new interpretations of roots, birth and
beginning of some surnames. The number of surnames is enlarged for a few hundred. There are
some new facts given by dr.
se. Pavle
Breznik, mr. sc
.
Silvo
Torkar
and Ivan
Simonié.
In the book are explained except surnames many nicknames and house names. It is given the
list of all places and villages. Many old photographs and family trees make book even more
interesting. Each owner of the book will be able to make his or her family tree.
Prezid,
foto
Dragutin Žagar, Prezid,
1890.
godine.
Iz zbirke Antuna Žagara-Repinca, Čabar.
286
.
iJ x&zbrizna cuírazskoQ
/гхаї сі Ігхох
ítaLis-âa.
Sažetak
Najstariji sačuvani zapis
о
prezimenima čabarskog kraja je u urbaru Kočevska
Reka
iz
1498.
godine. Odnosi se na teritorijalnu jedinicu župu Gerovo
s
pripadajućim naseljima sve do
Čabranke i nedefiniranog naselja
Am grap
(vjerojatno područje sadašnjeg mjesnog odbora
Plešce). Od tada su se do sada zadržala prezimena Čop (Tschripe), Kezele, Kvaternik, Žagar,
Žurga, a na širem području Gorskoga kotara i neka druga (Rupe). Slijedi prekid sve do
1570.
godine. Zapis se ponovno odnosi na neke stanovnike Gerova. Od tada postoje Mrle, Muhvić i
Turk.
Opet imamo prekid do
1642.
godine. Tada počinje zapisivanje krštenih Prezidanaca u
Matičnoj knjizi župe Stari Trg, a prvi zapisi župe Čabar, osnovana
1663.
godine, nisu sačuvani.
Masovni zapis stanovništva imenom i prezimenom počinje tek
1672.
godine, nakon konfiskacije
svih imanja Petra Zrinskog. Iz te i sljedeće
( 1673.)
godine ima najviše zapisanih prezimena, čak
127.
Kasnije se zapisi pojavljuju redovitije, ali je brojnost znatno manja. Kako je čabarska
željezara
s
pripadajućim rudnicima i proizvodnjom drveng ugljena počela raditi
1651.
godine,
sigurno je u to vrijeme bilo najintenzivnije naseljavanje kraja, pa su prezimena iz
1672.
godine
sigurno bila na području barem dva desetljeća ranije. Daje osim župe Gerovo bio naseljen i dragi
dio čabarskog područja potvrđuje kočevski urbar iz
1574.
godine. U njemu nema više župe
Gerovo, ali na lijevoj obali Čabranke postoje naselja na mnogo nepristupačnijem terenu (dio
Belice
-
Žurge, Podplanina, Crni Potok, a na visoravni Trava i Srednja Vas) nego je dio na desnoj
obali za koji nema podataka
о
naseljenosti. Kasnije se i na hrvatskoj strani bilježe ista prezimena
kao
1498.
i
1574.
na slovenskoj strani (Krulić, Osvald /Ožbolt/,
Pajnić, Poje,
Tomac i druga),
koja su se većinom održala sve do danas. Slobodno se može zaključiti da su sva dosad nabrojena
prezimena bila na ovome području znatno prije početka rada željezare.
Na širem kočevskom području, naseljenom miješanim stanovništvom (koloniziranim
Nijemcima i Slovencima), bila su i draga prezimena koja su kod nas sačuvana u zapisu iz
1672.
godine ili ranije. Neka od njih mogla su doći i
s
nekog dragog područja jer su bila rasprostranjena i
u drugim krajevima.
U vrijeme početka rada željezare mnoga su prezimena došla iz tzv. rovtarskog područja
(Tolminsko, Poljanska dolina, Škofja
Loka, Idrija,
Cerkno). Boljem poznavanju tijeka
naseljavanja pridonio je svojim prilogom mr. se.
Silvo
Torkar.
Čabarsko željezarstvo duže je vrijeme spadalo pod Rudarsku nadupravu u Idriji, pa
su s
tim mjestom i po toj osnovi bile jače veze. To potvrđuje i sličnost govora sa starim idrijskim.
Željezara je trošila velike količine drvenog ugljena. Prvo se proizvodio u bližoj okolici, a
kasnije u sve udaljenijim krajevima. To je pogodovalo naseljavanju Gorača (Trstjanskih,
Čabranskih i Prezidanskih). Doseljenik bi si na pogodnom mjestu postavio provizornu drvenu
nastambu u kojoj je boravio dok nije iskrčio dovoljnu površinu obradive zemlje za preživljavanje
obitelji. Od drvaje pravio drveni ugljen, akamenito tlo je kultivirao tako što je pravio vapno. Tako
je nastao zaselak
s
jednim imanjem nazvanim obično po prezimenu (Beuki, Gorniki, Hudolini,
Lăutari,
Korošci, Košorogi,
Makovci,
Resmani, Štimci i
dr.).
Kad bi poneki brat u susjedstvu
napravio kuću, zaselak se počeo povećavati. Budući daje obradiva površina bila ograničena,
naselj a nisu imala više od pet kuća.
Porastom broja obiteljskih kuća počela su se naselja
s
velikom površinom dijeliti na
manja. Takva podjela napravljena je
1850.
godine. Tada su npr. Crni
Lazi
podijeljeni na Srednju
Dragu, Ravnice, Makov
Hrib
i Perkutovu Dragu, a uži dio zadržao je ime Crni
Lazi.
Vrhovci su
podijeljeni na
Laze
i Žikovce, a od Sela su odijeljeni Frbežari.
281
iJ- £.z¿ni£.)ZLi
aciĽrcľiíKOci kxuju.
κι
Promatrajući brojnost prezimena, većina je sa šireg područja Hrvatske. Međutim, najviše
ih je na čabarskom području bilo kratkog vijeka. Glavnina stanovništva ima prezimena koja su na
ovom području preko tri stoljeća. To opravdava i činjenicu da je u kraju zadržan specifičan
lokalni govor. U krajevima gdje se govori hrvatskim jezikom stanovništvo čabarskog kraja često
je nazivano Kranjcima. To je došlo do izražaja osobito u vremena kad su šumski radnici iz ovih
krajeva odlazili na sezonski rad u slavonske šume.
Prezimena možemo podijeliti na imenska (Antončić, Borković, Cvjetković...),
zemljopisna (Dobravec, Korošec, Krašovec, Kranjc...), zanimanjska (Bebar, Frbežar, Kovač,
Mainar...)
i pridjevska (Eržen, Grbac, Kvas...).
Iz knjige »Enciklopedija hrvatskih prezimena« uzeti su podaci za neka. U njoj su
obrađena ona koja imaju oko
80
i više duša. Zbog takvog kriterija nisu obuhvaćena mnoga
čabarska. Osim približnog ukupnog broja ljudi
s
dotičnim prezimenom upisana je i brojka u
pojedinom mjestu. Uz prezime je zapisano kojoj nacionalnosti pripada u najvećem ili
apsolutnom broju. Podaci su iz evidencije
о
popisu stanovništva, odnosno
о
nacionalnoj
opredijeljenosti. Zato su, bez obzira na podrijetlo, u ogromnoj većini hrvatska. Mali broj ih
pripada isključivo Srbima, a iznimke su da pripada dvjema nacionalnostima, odnosno
manjinama (hrvatsko i srpsko ili hrvatsko i slovensko).
Drugo izdanje obogaćeno je novim tumačenjima
о
korijenu, podrijetlu i nastanku nekih
prezimena. U odnosu na prvo izdanje, njihov se broj povećao za nekoliko stotina. Prikazani su i
podaci iz priloga dr.
Pavla
Blaznika, mr.sc.
Silva
Torkara
i Ivana Simoniča.
Osim prezimena u knjizi su obrađeni i mnogi nadimci
s
kućnim imenima, a nalazi se i
potpuni popis naselja i zaselaka u svim inačicama. Obogaćena je starim obiteljskim
fotografijama, pojedinim obiteljskim stablima i posebnim prilogom «Izradite svoje obiteljsko
stablo».
28:
Vlastelinski dvor Čabar.
Foto
Dragutin Žagar, Prezid,
1890.
godine.
Iz zbirke Antuna Žagara-Repinca, Čabar.
,
ÍJ
Ίε.ζ.ίηζε.ηα.
cabutílzoa
litui
α
/ѓгог
ίέοίί
Povzetek
Najstarejši ohranjeni zapisi priimkov čebranske pokrajine
so v
urbarju gospostva
Kočevska
Reka
iz leta
1498.
Nanášaj
о
se na župo
Gerovo
s
pripadaj očimi naselji vse do Čebranke
in
nelokaliziranega naselja
Am grap
(verj
etno področje sedanje krajevne skupnosti Plešce).
Odtlej
so
se vse do današnjega dne
obdržali
priimki Čop, Kezele, Kvaternik, Žagar, Žurga, na
širšem območju Gorskega kotarja pa še nekateri drugi, npr. Rupe. Sledi prekinitev vse do leta
1570.
Tedanji zapisi se
spet
nanašajo na nekatere prebivalce Gerova. Iz tistega časa
so se
obdržali
Mrie,
Muhvić
in Turk.
Nato
je
spet prekinitev do
leta
1642.
Tedaj se
začenja vpisovanje krstov
Prezidancev
v
krstni knjigi župnije Stari Trg,
medtem
ko
se
prvi
vpisi župnije Čeber, ki je bila
ustanovljena
leta
1663,
niso ohranili. Množično zapisovanje prebivalcev z
imenom
in priimkom
se
začenja šele leta
1672,
po zaplembi vseh posesti Petra Zrinskega. Iz
tega
in naslednjega
( 1673.)
létaje
največ zapisanih
priimkov, kar
127.
Kasneje
se zapisi pojavljajo bolj redno,
vendar
v
bistveno manjšem obsegu. Ker so čebranske ŕužine s pripadajočimi
rudniki
in
proizvodnjo oglja
začele delovati leta
1651,
je v
tem
času
gotovo
potěkalo
najbolj intenzivno naseljevanje
pokrajine,
zato
so priimki
iz leta
1672
nedvomno obstajali na tem območju
vsaj
dve desetletji
přej. O tem,
da so bili
poleg župe Gerovo naseljeni rudi drugi
deli
čebranskega območja, priča
kočevski urbar iz leta
1574.
V
njem ni več župe Gerovo, pač jpa na
levem
bregu Čebranke
obstajajo naselja na precej manj dostopnem terenu
(del
Belice
-
Zurge, Podplanina, Crni potok,
na planoti pa Trava
in
Srednja Vas)
v
primen
avi
z območjem na
desnem
bregu, o katerem
ni
podatkov
о
naseljenosti. Kasneje
so
tuđi na hrvaški strani izpričani isti priimki
kot
so
bili
v letih
1498
in
1574
na
slovenski strani (Krulić, Osvald oz. Ožbolt, Pajnić,
Poje, Tornee
idr.), ki so se
večinoma obdržali do
danes.
Mirno
lahko
zatrdimo, da so
vsi došlej našteti priimki bili
tod
razširjeni precej pred
začetkom obratovanja
íužin.
Na širšem kočevskem območju, naseljenem z mešanim prebivalstvom (koloniziranem z
Nemci in
Slovenci),
so obstajali
tuđi drugi
priimki,
ki
so
se nam
ohranili
v
zapisu iz leta
1672
ali prej. Nekateri od njih
so morda
prišli rudi
s
kakega drugega območja,
ker
so bili
razširjeni
tuđi
v
drugih kraj ih.
V
času,
ko
so
začele obratovati fiižine,
so številni
priimki prišli iz t.i. rovtarskega območja
(Tolminsko
s
Cerknim, Idrija, Poljanska dolina, Škofja
Loka).
K boljšemu
poznavanju
naselitvenih
tokov
je prispeval
mag.
Silvo
Torkar.
Čebranske
ŕužine
so dije
časa spadale pod Rudarsko nadupravo
v
Idriji, zato
so
se vezi
s
tem krajem krepile rudi na
tej
podlagi. To potrjuje tuđi podobnost čebranskega
in starega
idrijskega narečja. Fužine
so
trošile velike količine oglja. Najprej
so
ga žgali
v
bližnji okolici,
kasneje pa
v
čedalje bolj oddaljenih krajih. To je pospeševalo naseljevanje gozdnatih območij
trstjanskih, čebranskih
in prezidanskih
Goračev. Naseljenec sije na primernem kraju
postavil
začasno leseno bivališče,
v
katerem je bival, dokler ni izkrčil dovolj obdelovalne zemlje za
preživljanje družine. Iz lesa je žgal oglje, kamnita tla
paje
kultiviral tako, daje žgal apno. Tako je
nastal
zaselek
z
eno domačijo, imenovano navadno po priimku (Beuki, Gorniki, Hudolini,
Lăutari,
Korošci, Košorogi,
Makovci,
Resmani, Štimci idr.).
Če
si je
kdo
od bratov
v soseščini
napravil
hišo, seje zaselek začel povečevati,
vendar
glede na omejeno površino zemlje niti eden
ni štel več
kot pet
hiš.
283
žnu
aaea.zi.koa
Lidia,
kzoz
itoLjzéu
Z
rastjo števila družinskih hiš
so
se začela naselja
z
veliko površino
deliti
na manjša.
Takšna razdelitev je bila izpeljana leta
1850.
Takrat
so bili
npr. Crni
Lazi
razdeljeni na Srednjo
Drago, Ravnice, Makov
Hrib
in
Perkutovo Drago, ožji
del
pa je ohranil ime Crni
Lazi. Od
Vrhovcev
so se odcepili Lazi in
Zikovci, od Sela pa Ferbežari.
Če
pogledamo celoten korpus priimkov, je večina od njih
s širšega
območja Hrvaške.
Toda
največ teh priimkov je bilo na čebranskem območju
zelo
kratek
čas. Glavnina prebivalstva nosi
priimke, ki
so v
teh krajih živi več
kot
tri stoletja. To
pomaga
tudi razumeti, zakaj seje
v
pokrajini
ohranilo posebno lokalno narečje.
V
krajih, kjer se govori hrvaško,
so prebivalce
čebranske
pokrajine pogosto imenovali Kranjce. Zlasti je to prišlo do izraza, kadar
so
drvarji iz naših krajev
odhajali na delo v
slavonske gozdove.
Priimke lahko po nastanku razdelimo na osebnoimenske {Antončić, Borković, Cvjetkovi),
zemljepisne {Dobravec, Korošec, Krašovec, Kranjc), poklicne {Bebar, Frbežar, Kovač,
Mainar)
in
vzdevčne {Eržen, Gr
bac, Kvas).
O nekaterih priimkih so bili pri
dobijeni
podatki
iz Enciklopedije hrvatskih prezimena
(Nacionalni rodoslovni centar, Zagreb
2008.).
V
njej
so
obděláni
priimki, ki
imajo
okrog
80
ali
več nosilcev.
Zaradi takšnega kriterija
številni čebranski priimki v njej niso bili zajeti. Razen
približnega skupnega števila oseb z določenim priimkom je vpisano tudi število oseb v
posameznem
kraju.
Ob priimku je
zapisan tudi
podatek, kateremu narodu ta
pretežno
ali
absolutno
pripada.
Podatki
so bili pridobljeni iz
evidence o popisu
prebivalstva oziroma
о
nacionalni pripadnosti. Zato
so, ne
glede na izvor,
v velikánski večini
hrvaški. Manjše število
priimkov pripada izključno Srbom, izjemoma pa pripadajo dvema narodoma oziroma
manjšinama (hrvaškemu
in slovenskému
ali hrvaškemu
in srbskému).
Druga izdaja
je
obogatena
z
novimi razlagami
о
podstavi, izvoru
in
nastanku nekaterih
priimkov. Glede na prvo izdajo seje njihovo število povećalo za
nekaj sto.
Predstavljeni
so tudi
podatki
iz
príspevkov
Pavleta Blaznika,
Silva
Torkarja
in
Ivana Simoniča.
Razen priimkov
so
v knjigi obděláni
rudi
številni vzdevki
in
hišna
imena, knjiga pa vsebuje
tudi popoln popis naselij
in
zaselkov
v
vsih različicah. Obogatena
je s
starimi
družinskimi
fotografy
ami,
rodoslovniki
in s
posebnim dodatkom Ivana Janeša «Naredite svoj rodovnik».
284
Gerovo.foto Dragutin Žagar, Prezid,
1890.
godine.
Iz zbirke Antuna Žagara-Repinca, Čabar.
|
any_adam_object | 1 |
author | Malnar, Slavko 1937- Janeš, Ivan |
author_GND | (DE-588)140119213 |
author_facet | Malnar, Slavko 1937- Janeš, Ivan |
author_role | aut aut |
author_sort | Malnar, Slavko 1937- |
author_variant | s m sm i j ij |
building | Verbundindex |
bvnumber | BV039589404 |
ctrlnum | (OCoLC)756338908 (DE-599)BVBBV039589404 |
edition | 2., prošireno i izmijenjeno izd. |
era | Geschichte 1498-1997 gnd |
era_facet | Geschichte 1498-1997 |
format | Book |
fullrecord | <?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><collection xmlns="http://www.loc.gov/MARC21/slim"><record><leader>01911nam a2200469 c 4500</leader><controlfield tag="001">BV039589404</controlfield><controlfield tag="003">DE-604</controlfield><controlfield tag="005">20120105 </controlfield><controlfield tag="007">t</controlfield><controlfield tag="008">110919s2010 a||| |||| 00||| hrv d</controlfield><datafield tag="020" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">9789537541194</subfield><subfield code="9">978-953-7541-19-4</subfield></datafield><datafield tag="035" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">(OCoLC)756338908</subfield></datafield><datafield tag="035" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">(DE-599)BVBBV039589404</subfield></datafield><datafield tag="040" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">DE-604</subfield><subfield code="b">ger</subfield><subfield code="e">rakwb</subfield></datafield><datafield tag="041" ind1="0" ind2=" "><subfield code="a">hrv</subfield></datafield><datafield tag="049" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">DE-12</subfield></datafield><datafield tag="084" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">7,41</subfield><subfield code="2">ssgn</subfield></datafield><datafield tag="100" ind1="1" ind2=" "><subfield code="a">Malnar, Slavko</subfield><subfield code="d">1937-</subfield><subfield code="e">Verfasser</subfield><subfield code="0">(DE-588)140119213</subfield><subfield code="4">aut</subfield></datafield><datafield tag="245" ind1="1" ind2="0"><subfield code="a">Prezimena u Čabarskom kraju kroz stoljeća</subfield><subfield code="b">1498. - 1997.</subfield><subfield code="c">Slavko Malnar</subfield></datafield><datafield tag="250" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">2., prošireno i izmijenjeno izd.</subfield></datafield><datafield tag="264" ind1=" " ind2="1"><subfield code="a">Čabar</subfield><subfield code="b">Ogranak Matice Hrvatske</subfield><subfield code="c">2010</subfield></datafield><datafield tag="300" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">289 S.</subfield><subfield code="b">Ill.</subfield></datafield><datafield tag="336" ind1=" " ind2=" "><subfield code="b">txt</subfield><subfield code="2">rdacontent</subfield></datafield><datafield tag="337" ind1=" " ind2=" "><subfield code="b">n</subfield><subfield code="2">rdamedia</subfield></datafield><datafield tag="338" ind1=" " ind2=" "><subfield code="b">nc</subfield><subfield code="2">rdacarrier</subfield></datafield><datafield tag="500" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">Enth. außerdem: Moje rodoslovlje, moji predci i potomci / priredio: Ivan Janeš Zsfassung in engl. Sprache</subfield></datafield><datafield tag="648" ind1=" " ind2="7"><subfield code="a">Geschichte 1498-1997</subfield><subfield code="2">gnd</subfield><subfield code="9">rswk-swf</subfield></datafield><datafield tag="650" ind1="0" ind2="7"><subfield code="a">Familienname</subfield><subfield code="0">(DE-588)4016415-9</subfield><subfield code="2">gnd</subfield><subfield code="9">rswk-swf</subfield></datafield><datafield tag="651" ind1=" " ind2="7"><subfield code="a">Čabar</subfield><subfield code="z">Region</subfield><subfield code="0">(DE-588)7686041-3</subfield><subfield code="2">gnd</subfield><subfield code="9">rswk-swf</subfield></datafield><datafield tag="655" ind1=" " ind2="7"><subfield code="0">(DE-588)4156582-4</subfield><subfield code="a">Genealogische Tafel</subfield><subfield code="2">gnd-content</subfield></datafield><datafield tag="655" ind1=" " ind2="7"><subfield code="0">(DE-588)4048476-2</subfield><subfield code="a">Ratgeber</subfield><subfield code="2">gnd-content</subfield></datafield><datafield tag="655" ind1=" " ind2="7"><subfield code="0">(DE-588)4188171-0</subfield><subfield code="a">Verzeichnis</subfield><subfield code="2">gnd-content</subfield></datafield><datafield tag="689" ind1="0" ind2="0"><subfield code="a">Čabar</subfield><subfield code="z">Region</subfield><subfield code="0">(DE-588)7686041-3</subfield><subfield code="D">g</subfield></datafield><datafield tag="689" ind1="0" ind2="1"><subfield code="a">Familienname</subfield><subfield code="0">(DE-588)4016415-9</subfield><subfield code="D">s</subfield></datafield><datafield tag="689" ind1="0" ind2="2"><subfield code="a">Geschichte 1498-1997</subfield><subfield code="A">z</subfield></datafield><datafield tag="689" ind1="0" ind2=" "><subfield code="5">DE-604</subfield></datafield><datafield tag="700" ind1="1" ind2="2"><subfield code="a">Janeš, Ivan</subfield><subfield code="4">aut</subfield><subfield code="t">Moje rodoslovlje, moji predci i potomci</subfield></datafield><datafield tag="856" ind1="4" ind2="2"><subfield code="m">Digitalisierung BSB Muenchen 2</subfield><subfield code="q">application/pdf</subfield><subfield code="u">http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=024440533&sequence=000002&line_number=0001&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA</subfield><subfield code="3">Abstract</subfield></datafield><datafield tag="940" ind1="1" ind2=" "><subfield code="n">oe</subfield></datafield><datafield tag="999" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">oai:aleph.bib-bvb.de:BVB01-024440533</subfield></datafield><datafield tag="942" ind1="1" ind2="1"><subfield code="c">907.2</subfield><subfield code="e">22/bsb</subfield><subfield code="f">0903</subfield><subfield code="g">4972</subfield></datafield><datafield tag="942" ind1="1" ind2="1"><subfield code="c">907.2</subfield><subfield code="e">22/bsb</subfield><subfield code="f">0904</subfield><subfield code="g">4972</subfield></datafield></record></collection> |
genre | (DE-588)4156582-4 Genealogische Tafel gnd-content (DE-588)4048476-2 Ratgeber gnd-content (DE-588)4188171-0 Verzeichnis gnd-content |
genre_facet | Genealogische Tafel Ratgeber Verzeichnis |
geographic | Čabar Region (DE-588)7686041-3 gnd |
geographic_facet | Čabar Region |
id | DE-604.BV039589404 |
illustrated | Illustrated |
indexdate | 2024-07-10T00:06:55Z |
institution | BVB |
isbn | 9789537541194 |
language | Croatian |
oai_aleph_id | oai:aleph.bib-bvb.de:BVB01-024440533 |
oclc_num | 756338908 |
open_access_boolean | |
owner | DE-12 |
owner_facet | DE-12 |
physical | 289 S. Ill. |
publishDate | 2010 |
publishDateSearch | 2010 |
publishDateSort | 2010 |
publisher | Ogranak Matice Hrvatske |
record_format | marc |
spelling | Malnar, Slavko 1937- Verfasser (DE-588)140119213 aut Prezimena u Čabarskom kraju kroz stoljeća 1498. - 1997. Slavko Malnar 2., prošireno i izmijenjeno izd. Čabar Ogranak Matice Hrvatske 2010 289 S. Ill. txt rdacontent n rdamedia nc rdacarrier Enth. außerdem: Moje rodoslovlje, moji predci i potomci / priredio: Ivan Janeš Zsfassung in engl. Sprache Geschichte 1498-1997 gnd rswk-swf Familienname (DE-588)4016415-9 gnd rswk-swf Čabar Region (DE-588)7686041-3 gnd rswk-swf (DE-588)4156582-4 Genealogische Tafel gnd-content (DE-588)4048476-2 Ratgeber gnd-content (DE-588)4188171-0 Verzeichnis gnd-content Čabar Region (DE-588)7686041-3 g Familienname (DE-588)4016415-9 s Geschichte 1498-1997 z DE-604 Janeš, Ivan aut Moje rodoslovlje, moji predci i potomci Digitalisierung BSB Muenchen 2 application/pdf http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=024440533&sequence=000002&line_number=0001&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA Abstract |
spellingShingle | Malnar, Slavko 1937- Janeš, Ivan Prezimena u Čabarskom kraju kroz stoljeća 1498. - 1997. Familienname (DE-588)4016415-9 gnd |
subject_GND | (DE-588)4016415-9 (DE-588)7686041-3 (DE-588)4156582-4 (DE-588)4048476-2 (DE-588)4188171-0 |
title | Prezimena u Čabarskom kraju kroz stoljeća 1498. - 1997. |
title_alt | Moje rodoslovlje, moji predci i potomci |
title_auth | Prezimena u Čabarskom kraju kroz stoljeća 1498. - 1997. |
title_exact_search | Prezimena u Čabarskom kraju kroz stoljeća 1498. - 1997. |
title_full | Prezimena u Čabarskom kraju kroz stoljeća 1498. - 1997. Slavko Malnar |
title_fullStr | Prezimena u Čabarskom kraju kroz stoljeća 1498. - 1997. Slavko Malnar |
title_full_unstemmed | Prezimena u Čabarskom kraju kroz stoljeća 1498. - 1997. Slavko Malnar |
title_short | Prezimena u Čabarskom kraju kroz stoljeća |
title_sort | prezimena u cabarskom kraju kroz stoljeca 1498 1997 |
title_sub | 1498. - 1997. |
topic | Familienname (DE-588)4016415-9 gnd |
topic_facet | Familienname Čabar Region Genealogische Tafel Ratgeber Verzeichnis |
url | http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=024440533&sequence=000002&line_number=0001&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA |
work_keys_str_mv | AT malnarslavko prezimenaucabarskomkrajukrozstoljeca14981997 AT janesivan prezimenaucabarskomkrajukrozstoljeca14981997 |