Verfügbarkeit: Nadzor in zasebnost v informacijski družbi

Nadzor in zasebnost v informacijski družbi: informacijski, sociološki, pravni in tehnični vidiki nadzora in zasebnosti na internetu

Gespeichert in:

Bibliographische Detailangaben
1. Verfasser:	Kovačič, Matej (VerfasserIn)
Format:	Buch
Sprache:	Slovenian
Veröffentlicht:	Ljubljana Fak. za Družbene Vede 2006
Schriftenreihe:	Znanstvena knjižnica / Fakulteta za Družbene Vede 55
Schlagworte:	Informationsgesellschaft Kontrolle Privatsphäre Internet
Online-Zugang:	Inhaltsverzeichnis Abstract
Beschreibung:	Zsfassung in engl. Sprache
Beschreibung:	268 S.
ISBN:	9612352429

Internformat

MARC


LEADER	00000nam a2200000 cb4500
001	BV035308166
003	DE-604
005	20090929
007	t
008	090212s2006 \|\|\|\| 00\|\|\| slv d
020			\|a 9612352429 \|9 961-235-242-9
035			\|a (OCoLC)643065216
035			\|a (DE-599)BVBBV035308166
040			\|a DE-604 \|b ger \|e rakwb
041	0		\|a slv
049			\|a DE-12
084			\|a 7,41 \|2 ssgn
100	1		\|a Kovačič, Matej \|e Verfasser \|4 aut
245	1	0	\|a Nadzor in zasebnost v informacijski družbi \|b informacijski, sociološki, pravni in tehnični vidiki nadzora in zasebnosti na internetu \|c Matej Kovačič
264		1	\|a Ljubljana \|b Fak. za Družbene Vede \|c 2006
300			\|a 268 S.
336			\|b txt \|2 rdacontent
337			\|b n \|2 rdamedia
338			\|b nc \|2 rdacarrier
490	1		\|a Znanstvena knjižnica / Fakulteta za Družbene Vede \|v 55
500			\|a Zsfassung in engl. Sprache
650	0	7	\|a Informationsgesellschaft \|0 (DE-588)4114011-4 \|2 gnd \|9 rswk-swf
650	0	7	\|a Kontrolle \|0 (DE-588)4032312-2 \|2 gnd \|9 rswk-swf
650	0	7	\|a Privatsphäre \|0 (DE-588)4123980-5 \|2 gnd \|9 rswk-swf
650	0	7	\|a Internet \|0 (DE-588)4308416-3 \|2 gnd \|9 rswk-swf
689	0	0	\|a Informationsgesellschaft \|0 (DE-588)4114011-4 \|D s
689	0	1	\|a Internet \|0 (DE-588)4308416-3 \|D s
689	0	2	\|a Privatsphäre \|0 (DE-588)4123980-5 \|D s
689	0	3	\|a Kontrolle \|0 (DE-588)4032312-2 \|D s
689	0		\|5 DE-604
810	2		\|a Fakulteta za Družbene Vede \|t Znanstvena knjižnica \|v 55 \|w (DE-604)BV012660430 \|9 55
856	4	2	\|m Digitalisierung BSBMuenchen \|q application/pdf \|u http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=017112942&sequence=000003&line_number=0001&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA \|3 Inhaltsverzeichnis
856	4	2	\|m Digitalisierung BSB Muenchen \|q application/pdf \|u http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=017112942&sequence=000004&line_number=0002&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA \|3 Abstract
940	1		\|n oe
999			\|a oai:aleph.bib-bvb.de:BVB01-017112942

Datensatz im Suchindex

_version_	1804138611326582784
adam_text	KAZALO KAZALO ............................................................................................................................................3 PREDGOVOR ....................................................................................................................................7 ZASEBNOST ...................................................................................................................................11 Nastanek sodobne zasebnosti: od polja prisile do polja svobodě ...........................................13 Oženje zasebne sfere: nastanek socialnega ...............................................................................15 Zasebnostv množični družbi .....................................................................................................16 Oženje zasebne sfere kot način politizacije konfliktov ............................................................18 Pomen zasebne sfere ...................................................................................................................19 NADZOROVANJE ..........................................................................................................................22 Panoptikon ....................................................................................................................................22 Panoptikon in disciplinarna oblast .............................................................................................24 Biopolitika: od oblasti, ki je usmrtila, do oblasti, ki omogoča življenje ..................................25 Družba nadzora ............................................................................................................................27 Tehnologija nadzorovanja ............................................................................................................28 Nadzor državljana in nadzor potrošnika ....................................................................................31 Ambivalentnost nadzora: nadzor oblasti ...................................................................................33 Možnosti osvoboditve v družbi nadzora? ...................................................................................35 PRAVICA DO ZASEBNOSTI ........................................................................................................37 Izvor pravice do zasebnosti .........................................................................................................38 Problem definicije pravice do zasebnosti ...................................................................................39 Pravica do zasebnosti in svoboda ter avtonomija ......................................................................41 Medosebni vidik pravice do zasebnosti ......................................................................................42 Pravica do zasebnosti in pravica do umika v samoto ter nadzor nad publiciteto ..................43 Pravica do zasebnosti in meje tajnosti podatkov .......................................................................44 Dimenzije pravice do zasebnosti ................................................................................................45 Vpliv tehnoloških sprememb na razvoj pravice do zasebnosti .................................................46 Vpliv družbenih sprememb na razvoj pravice do zasebnosti ...................................................48 Razvojni temelji pravice do zasebnosti ......................................................................................49 Koncipiranje pravice do zasebnosti v ZDA kot lastninske pravice ..........................................50 Načelo upravičenega pričakovanja zasebnosti ...........................................................................52 Pravica do zasebnosti v ZDA...................................................................................................... 55 Ustavni temelji pravice do zasebnosti v ZDA..................................................................................... 55 Pravica do zasebnosti v ZDA na delovnem mestu ............................................................................58 Varstvo informacijske zasebnosti v ZDA v zasebnem sektorju ........................................................62 Obdelava in izmenjava osebnih podatkov v ZDA - nove grožnje zasebnosti ...............................67 Pravica do zasebnosti v Evropi .................................................. ,y ..............................................71 Varstvo informacijske zasebnosti v Evropi ..........................................................................................74 Vpliv direktiv EU na varstvo informacijske zasebnosti v Evropi .....................................................78 Iznos osebnih podatkov iz Evropske unije v ZDA .............................................................................79 Komunikacijska zasebnost v Evropi ...........................................................................................81 Zasebnost na delovnem mestu ....................................................................................................85 Boj za pravico do zasebnosti ........................................................... , ...........................................88 KRIPTOGRAFIJA IN GIBANJE ZA ELEKTRONSKO ZASEBNOST ..................................91 Kriptografija ..................................................................................................................................91 Nastanek javno dostopne kriptografije ......................................................................................93 Pomen kriptografije ......................................................................................................................95 Vojna ameriške vlade proti kriptografiji in elektronski zasebnosti ..........................................97 DES ..........................................................................................................................................................97 Omejevanje svobodě govora ..................................................................................................................99 Finanční pritiski na raziskovalce ......................................................................................................100 Omejevanje patentiranju ....................................................................................................................102 Omejevanje izvoza kriptografskih izdelkov .....................................................................................102 Vsiljevanje kriptografskih štandardov in sistem depozita šifrirnih ključev ................................104 Mednarodni poskusi omejevanja kriptografije ........................................................................107 Wassenaarski sporazum .....................................................................................................................108 Kriptografske smernice OECD ..........................................................................................................109 Svet Evrope ...........................................................................................................................................109 Vrnitev k izvoru problema: zagotavljanje možnosti za nadzorovanje ....................................110 Operacija Root Canal in vgrajevanje stranskih vrat ...................................................................110 Carnivore ...............................................................................................................................................115 Izogibanje kriptografski zaščiti ..........................................................................................................121 Primer Scarfo ........................................................................................................................................124 Kleptograflja in primer Crypto AG ...................................................................................................125 Strah pred kriptoanarhijo ..........................................................................................................129 Odgovori na kritike in gibanje cypherpunk .............................................................................131 Kriptografija na tehtnici ............................................................................................................136 PROBLEM ZASEBNOSTI NA INTERNETU ..........................................................................138 Tehnologija osvobaja...? .............................................................................................................138 ...ali pa je panoptičnost že vgrajena v internet? .......................................................................138 Hekerji: specifični akterji nadzora na intemetu ...............................................,......................140 Informacijska zasebnost na internetu .......................................................................................143 Elektronske sledi ..................................................................................................................................143 Datoteke aktivnosti ..............................................................................................................................145 Elektronske sledi pri ponudniku intemetnih storitev in vsebin ....................................................146 Piškotki ..................................................................................................................................................148 Primer Google Toolbar ...................................................................................................................... 152 Preprodaja osebnih podatkov, oddają zunanjim izvajakem in primer Toysmart .....................153 Javno dostopni podatki in imeniki elektronske pošte ....................................................................154 Zbirka Whois ........................................................................................................................................156 Smetje(spam) ......................................................................................................................................158 Smetjein kiberkriminal ......................................................................................................................161 Spackers .............................................................................................................................................162 Vdor v zasebnost kot stranski účinek kiberkrlminaìa ..................................................................163 Spyware in (zakonita)prikrita omrežja......................................................................................... 165 Upravljanje dostopa do digitalnih vsebin (DKM · Digital Rights Management)......................168 Zaupanja vredno računalništvo ( Trusted Computing )................................................................169 Informacijska zasebnost na internetu in država .......................................................................171 Komunikacijska zasebnost na internetu ...................................................................................175 Začetki državnega nadzora elektronske pošte ................................................................................175 Primer Enron ........................................................................................................................................176 Primer GMail ter Združene države proti Bradford С. Councilman .............................................177 Prestrezanje podatkov po omrežju .....................................................................................................182 Prestrezanje elektronske pošte in tehnologija za analizo vsebine sporočih SpamAssasin ........183 Prestrezanje prometa v brezžičnih omrežjih .....................................................................................185 Prostorska zasebnost na internetu ............................................................................................188 Razvoj vdiralskih orodij .............................................................................................................190 Od vdora do kraje podatkov ......................................................................................................193 Uporaba novih tehnologij za povećanje nadzora nad posamezniki: nadzor interneta v Sloveniji .......................................................................................................................................199 Smeri nadzora in zasebnosti na internetu v příhodnosti ........................................................206 SKLEP............................................................................................................................................. 209 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................................215 Viri in literatura ..........................................................................................................................215 Odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice .................................................................240 Odločbe ameriških sodišč ..........................................................................................................240 Mednarodni dokumenti .............................................................................................................241 Direktive in dokumenti EU. ................................................................................................................241 Dokumenti Sveta Evrope ....................................................................................................................242 Dokumenti OECD ...............................................................................................................................243 Dokumenti OZN. .................................................................................................................................243 Zakonodaja ..........................................................................................................................................244 Ameriška zakonodaja .........................................................................................................................244 Zakonodaja republike Irske ..............................................................................................................245 Zakonodaja Velike Britanije .............................................................................................................245 Slovenska zakonodaja ........................................................................................................................245 Ostali internetni viri (necitirani) ..............................................................................................246 STVARNO KAZALO ....................................................................................................................248 IMENSKO KAZALO ....................................................................................................................250 KAZALO PRAVNIH VIROV .......................................................................................................254 KAZALO SLIK ..............................................................................................................................257 KAZALO TABEL ..........................................................................................................................257 KAZALO GRAFOV ......................................................................................................................257 POVZETEK ....................................................................................................................................258 ABSTRACT ....................................................................................................................................261 258 POVZETEK V knjigi Nadzor in zasebnost v informacijski družbi je obravnavan problem zasebnosti in nadzora na internetu ter vpliva tehnologije na spreminjanje meje med javnim in zasebnim. Avtor na začetku raziskuje, kdaj je zasebnost sploh nastala kot družbena kategorţja in kako se je spreminjala skozi zgodovino. Hannah Arendt namreč ugotavlja, da zasebnost v antiki ni bila dojemana kot polje svobodě, temveč kot polje prisile. Vsebina pojma zasebnosti, kot ga poznamo danes, začne nastajati sele v obdobju kapitalizma. Hkrati pa se začenja območje zasebnosti tuđi ožiti. V prvi fazi se s področja zasebnosti loči sfera socialnega, zasebno pa se v končni fazi zoži na intimno, a tja skuša družba ravno tako posegati, in sicer z vplivom množičnih medjjev ter reklamnih sporočil. Arendtova in Habermas izpostavljata dva vidika zasebnega: osebni prostor, torej prostor intime, ter prostor, ki omogoča interesno združevanje, torej delovanje posameznikov. Zato zasebnost danes ni več nujno zlo , tako kot je bila v antiki, temveč je postala vrednota, predpogoj posameznikove svobodě in emancipacije. V nadaljevanju je obravnavana problematika nadzorovanja s pomočjo teorij Benthama, Foucaulta ter Deleuzeja. Podobno kot zasebnost tuđi nadzorovanje skozi zgodovino doživi spremembe. Zamisel о nadzora kot sredstvu izvajanja moči nad posamezniki je prvi izpostavi Bentham s svojo zamislijo o zapora Panoptikon. Zaradi njegovega miselnega preskoka v kaznovanju, preskoka od modela, kije zapornika izvrgel, v model, kjer je zapornik izpostavljen oblasti, ki gleda, Foucault označuje Benthama za enega najpomembnejših inovatorjev na področju tehnologije oblasti (Foucault, 1991: 48). Vendar pa se nadzorovanje skozi zgodovino spreminja, saj se poleg disciplinarne oblasti začne razvijati tuđi regulacijska. Če je disciplinarna oblast usredotočena na posameznika, na njegovo dresuro , na podrejanje in discipliniranje, se regulacijska oblast osredotoča na populacijo. Njen namen ni vplivati na konkretnega posameznika, temveč uvesti regulacijske mehanizme za ohranjanje ravnotežja na globalni ravni, in identifikacija tveganja ter priložnosti. Po Foucaultu in Deleuzeju obe vrsti oblasti, disciplinarna in regulacijska, v družbi nadzora delujeta hkrati. Regulacija ne nadomesti discipline, temveč jo nadgradi. Nadzorovanje je mogoče v dveh smereh: v smeri proti posamezniku ali v smeri proti oblasti. Zamisel о nadzoru oblasti je v leta 1791 objavljenem delu Of Publicity razvü Bentham. Čeprav je bila prvotno usmerjena proti netransparentnosti oblasti, pa se pogosto uporablja kot argument proti zasebnosti posameznikov. Prišlo je torej do zaobrnjenega načela transparentnosti, saj so posamezniki, ki želijo zaščititi svojo zasebnost, pogosto soočeni z očitki о skrivanju in s tem о nemoralnosti. Biti dober državljan... pomeni biti merljiv in predvidljiv potrošnih (Palmer, 2000: 92), ugotavlja Gareth Palmer. Vnadaljevanju se delo posveča pravici do zasebnosti. Temeljni problem pravice do zasebnosti je v tem, daje zelo slabo definirana; poleg tega pravica do zasebnosti pogosto vstopa v kolizijo z drugimi pravicami in interesi. Posledično se zastavlja tuđi vprašanje pod- in nadrejenosti posameznih pravio. Poleg vprašanja izvora pravice do zasebnosti so obravnavana tuđi vprašanja povezanosti pravice do zasebnosti z nekaterimi drugimi koncepti (npr. s svobodo, avtononujo, 259 medčloveškimi vidiki pravice do zasebnosti itd.), v nadaljevanju pa tuđi vpliv družbenih in tehnoloških sprememb na njen razvoj. Ob tem delo primeijalno obravnava tuđi razvoj in obseg pravice od zasebnosti v ZDA in v Evropi. Pri tem se pokaže, da ima ameriški sistem varstva pravice do zasebnosti dve temeljni značilnosti, zaradi katerih je zasebnost posameznikov v ZDA v splošnem slabše varovana kot v Evropi. Kljub pomembnemu príspevku, ki ga ima ameriški pravni sistem za razvoj pravice do zasebnosti (uveljavitev načela upravičenega pričakovanja zasebnosti leta 1967), pa je v ZDA na nekaterih področjih še vedno opaziti lastninsko pojmovanje zasebnosti (npr. pri varstvu informacijske zasebnosti v zasebnem sektorju ter pri varstvu zasebnosti na delovnem mestu). Poleg tega v ameriški ustavi zasebnost ni izrecno omenjena in ni priznaná kot pozitivna pravica. To hkrati z dejstvom, da prvi amandma к ameriški ustavi439 vsakomur zagotavlja svobodo govora, pomeni, da ameriški pravni sistem že v temelju postavlja omejitve posameznim zveznim državám, ki želijo npr. regulirati obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju. Ta problem je viđen zlasti v primera US West proti FCC0, v katerem je prizivno sodišče presodilo, da so osebni podatki, ki jih zbere podjetje, vrsta govora in je zato uporaba potrošnikovih podatkov s strani tretje stranke v poslovnih transakcijah poslovni govor, kije zaščiten s prvim amandmajem (White, 2003:24). V četrtem delu je obravnavan razvoj kriptografije kot tehnologije za zaščito zasebnosti. Kriptografija, ki je sicer znana že skoraj 4000 let, se je v preteklosti večinoma uporabljala v vojaške in diplomatske namene. Nastanek javno dostopne kriptografije v 60. letih 20. stoletja pa je uporabo kriptografije vsaj načeloma omogočil vsakomur. Zaradi tega so skušale države - vodimo vlogo pri tem so imele ZDA - raziskovanje, razvoj in uporabo kriptografije sistematično omejevati. To so skušale doseči tako s pośrednimi kot tuđi neposrednimi pritiski na raziskovalce, s sodelovanjem tajne službe National Security Agency pri razvoju in prilagajanju kriptografskui rešitev (npr. vgrajevanje stranskih vrat), pa tuđi s poskusi uveljavljanja mednarodnih sporazumov о omejevanju kriptografije za civilne namene. Vsi poskusi so bili večinoma neúspešní, zato so se ZDA lotile drugačne taktike in si skušale zagotoviti možnosti za nadzorovanje kljub prosti uporabi kriptografije. Leta 1994 so v ZDA sprejeli Communications Assistance for Law Enforcement Act,1 s katerim so dosegli, da so izdelovalci telefonskih central začeli v svoje izdelke vgrajevati zmožnosti za nadzorovanje komunikacij. Z drugimi besedami: dosegli so, da je komunikacijska tehologija že v osnovi zasnovana za nadzor. To se nadaljuje tuđi pri uporabi internetnih tehnologij, kar dokazuje primer uvedbe sistema za nadzor interneta Carnivore v ZDA leta 2000 in pozneje tuđi drugod po svetu. Poskusi prepovedi in omejevanja kriptografije so sprožili nastanek močnega gibanja za elektronsko zasebnost, katerega ciani so razvijali predvsem prosto dostopne kriptografske programe ter anonimizacřjske sisteme. Hkrati seje oblikovalo tuđi protigibanje, kije poudarjalo predvsem negativne vidike splošne rabe kriptografije na preiskovanje kaznivih dejarrj. Krjub temu 4 1. amanđma, Listina svobošiln (Bill of Rights), 1791. 440 U.S. West v. F.CC, 182 F.3d 1224 (1999). 441 Communications Assistance for Law Enforcement Act (Digital Telephony Act) of 1994,47 U.S.C. (1994). 260 daje bilo gibanje za elektronsko zasebnost pri razvoju kriptografskih rešitev navidezno uspešno, pa je uporaba tehnologii, ki posamezniku omogočajo, da se izogne nadzoru na internetu, v praksi omejena. Ostają zgolj kot možnost, ki pa jo izkoristi le málokdo. V zadnjem delu je obravnavan problem zasebnosti na internetu. Osnovno vprašanje, ki se zastavlja, je, ali je internet tehnologija svobodě , kot so nekateri verjeli v začetku 90. let 20. stoletja, ali pa je panoptičnost že vgrajena v internet. V iskanju odgovora na to vprašanje avtor navaja številne konkretne primere, ki zadevajo informacijsko, komunikacijsko ter prostorsko zasebnost na internetu. Pri tem analizira tuđi poskuse uvajanja nadzora nad internetom v Sloveniji ter predstavi nekatere možne smeri nadzora in zasebnosti na internetu v příhodnosti. Uvedba tehnologij za zaščito intelektualne lastnine, tehnologije t. i. zaupanja vrednega računalništva ( Trusted Computing ) in nastanki monopolov ter posledično monokulture na področju operacijskih sistemov za zasebnost na internetu ne prinašajo nič dobrega. Enako velja za družbeni razvoj, predvsem razvoj neposrednega trženja in sodobnih modelov trženja in personalizacije storitev, ki zahtevajo zbiranje velikega števila osebnih podatkov. Posamezniki postajamo kljub nastanku tehnologij varovanja zasebnosti čedalje bolj transparentní. Tehnologije varovanja zasebnosti nas v praksi sicer ščitijo pred kriminalom, ne pa tuđi pred državo (kot so bili v 90. letih 20. stoletja prepričani pripadniki gibanja za elektronsko zasebnost) in družbeno sfero. Tehnologije varovanja zasebnosti ne onemogočajo tehnologij nadzora, njihova uporaba za zaščito medsebojnih komunikacij pa je v praksi zelo omejena. Tehnologije nadzora pa so, nasprotno, zelo razširjene in navadno veljajo za družbeno povsem sprejemljive. 261 ABSTRACT The author addresses the problem of privacy and surveillance on the internet and the influence of technology on the changes of the boundary between public and private. The first part examines the question of when privacy emerged as a social category and how it has changed through history. As Hannah Arendt established, privacy in antique has not been perceived as a field of freedom, but rather as a field of coercion. Privacy as we know it today emerged with capitalism but, at the same time, began to diminish. First the sphere of social is separated from the private sphere, then privacy is shrunk to intimacy. But intimacy is not inviolated, it is subject to intervention by the social sphere, by mass media and advertising. Arendt and Habermas pointed out two aspects of the private: personal space - space of intimacy, and space which enables associations of individuals and then· action. Therefore privacy today is a value, a precondition of human freedom and emancipation. The next part examines the problem of surveillance through the theories of Bentham, Foucault and Deleuze. Similar to privacy, surveillance has been subject to changes through history. The idea of surveillance as a means of executing power over individuals was first introduced by Bentham in his work describing the idea of prison Panopticon. His mental leap from the model of punishment, which detached the prisoner to the model where prisoner is exposed to the authority which observes, made Foucault denote him as one of the most important inventors in the area of technology of power (Foucault, 1991: 48). But surveillance transformed through history, especially when regulatory authority emerged in addition to the disciplinary one. If the disciplinary authority is focused on the individual, his or her training , coercion and reining, regulatory authority is focused on the population. It does not tempt to influence a specific individual but, rahter, tries to introduce regulatory mechanisms for preserving balance on a global scale and identify risks and opportunities. Foucault and Deleuze established that both authorities, disciplinary and regulatory, act together in the controlled society. Regulation does not replace discipline, it supersctructures it. Surveillance and control could be directed in two ways: against individual or against authority (government). The idea of the control of the state authority has been introduced in 1791 in Bentham s essay Of Publicity. His idea has been directed against non-transparency and secrecy of authority, but today is often used as an argument against privacy of individuals. It came to the conversion of the principle of transparency, and the consequence is that individuals who want to protect their privacy are often faced with allegations of hiding and consecutive immorality. To be good citizens ... is to be measurable and predictable consumers (Palmer, 2000: 92), is the opinion of Gareth Palmer. Next the right to privacy is analysed. The main problem of the right to privacy is that it is poorly defined and often collides with other rights and interests. Consequently, there is also a question of which right is superior and which is inferior when this collision emerges. This section also examines the connection of the right to privacy with some other concepts (such as 262 freedom, autonomy, interpersonal dimension of the right to privacy, etc.), and also the influence of social and technological changes to the development of the right to privacy. In addition, this work brings forth an analysis of the development and content of the right to privacy in the United States and Europe. It is shown that the U. S. system of privacy protection has two fundamental characteristics whose consequence is that privacy protection of the individual is generally worse than in Europe. Despite the important contribution of the U. S. legal system to the protection of the right to privacy (recognition of reasonable expectation of privacy principle in 1967), privacy in some areas in the United States is still understood as inferior to the property right. This is especially true in case of information privacy and personal data in the private sector and protection of privacy in the workplace. The second characteristic is that privacy is not explicitly mentioned and recognized as a positive right in the U. S. Constitution.442 The fact that the First Amendment443 guarantees freedom of speech to everybody means that the American legal system sets some important restrictions to the regulation of personal data processing. This became evident in the case of US West v. F.C.C.44 where Court of Appeals of the Tenth Circuit characterized private information as a sort of a speech, and the use of consumer-related information by third parties in commercial transactions as commercial speech protected by the First Amendment. The next part of the book focuses on the emergence of the technology for protection of privacy - cryptography. Cryptography has been known for almost 4000 years and in the past has mostly been used for military and diplomatic purposes. But the phenomenon of publicly accessible cryptography in 1960 s enabled everyone - at least in theory - to use it. Hence national states, most notably the United States, tried to ban or restrict research, development and use of cryptography. They used different kinds of tactics, including formal and informal pressures on the researchers, assistance of National Security Agency in the development and adaptation of cryptography products (for example with back doors, etc.) and attempts to enact international agreements to restrict the use of cryptography for civil purposes. All attempts were more or less unsuccessful, which led the USA to attempt to enable surveillance even if cryptography is allowed to be used. In 1994 Communications Assistance for Law Enforcement Acti,^ was enforced, which required that all telecommunications operators use technology that enables government surveillance. In other words - they required that technology should be designed for surveillance. This trend is being continued in the area of internet technologies with the introduction of Carnivore in 2000 in the USA and later in other countries as well. The attempts to ban or restrict cryptography triggered the formation of a strong movement for electronic privacy, whose members began to develop free cryptographic products and anonymization solutions. At the same, an opponent movement was formed, which mostly emphasized the negative aspects of the free use of cryptography in crime investigations. But 442 Constitution of United States of America, 1798, 4(3 First Amendment, Bill of Rights, 1791. 444 U.S. West v. F.CC, 182 F.3d 1224 ( 1999). 445 Communications Assistance for Law Enforcement Act (Digital Telephony Act) of 1994,47 U.S.C. ( 1994), 263 despite the apparent success of the movement for electronic privacy, the use of technologies for enhancing privacy and avoiding surveillance on the internet is limited today. It is merely a possibility that is rarely used. The last part of this work is dedicated to the problem of privacy on the internet. The main question is whether the internet is a technology of freedom , as it has been believed in 1990 s, or panopticism is already built-in. In search of the answer to this question, several cases concerning information, communication and space privacy on the internet are examined. A part of the analysis is devoted to the introduction of surveillance of the internet in Slovenia and some likely future trends of the development of surveillance and privacy issues on the internet. The development of technologies for intellectual property protection, technology of Trusted Computing , monopolies and consequent monoculture in the market of computer operating systems, are bad news for privacy on the internet. The same could be said regarding social and economic development, especially the development of direct marketing, modern marketing models and personalisation of services, which all require collecting large amounts of personal data. Despite the emergence of the technologies of freedom, individuals are becoming more and more transparent. The technologies of freedom in everyday reality protect us against cybercrime, but not against the government (recognised as the main threat by privacy activists in 1990 s) and the social sphere. The technologies of freedom do not hinder the technologies of surveillance, and their use for protection of everyday interpersonal communications is limited. On the other hand, the technologies of surveillance are wide-spread and have become socially acceptable.
any_adam_object	1
author	Kovačič, Matej
author_facet	Kovačič, Matej
author_role	aut
author_sort	Kovačič, Matej
author_variant	m k mk
building	Verbundindex
bvnumber	BV035308166
ctrlnum	(OCoLC)643065216 (DE-599)BVBBV035308166
format	Book
fullrecord	<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><collection xmlns="http://www.loc.gov/MARC21/slim"><record><leader>02043nam a2200445 cb4500</leader><controlfield tag="001">BV035308166</controlfield><controlfield tag="003">DE-604</controlfield><controlfield tag="005">20090929 </controlfield><controlfield tag="007">t</controlfield><controlfield tag="008">090212s2006 \|\|\|\| 00\|\|\| slv d</controlfield><datafield tag="020" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">9612352429</subfield><subfield code="9">961-235-242-9</subfield></datafield><datafield tag="035" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">(OCoLC)643065216</subfield></datafield><datafield tag="035" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">(DE-599)BVBBV035308166</subfield></datafield><datafield tag="040" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">DE-604</subfield><subfield code="b">ger</subfield><subfield code="e">rakwb</subfield></datafield><datafield tag="041" ind1="0" ind2=" "><subfield code="a">slv</subfield></datafield><datafield tag="049" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">DE-12</subfield></datafield><datafield tag="084" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">7,41</subfield><subfield code="2">ssgn</subfield></datafield><datafield tag="100" ind1="1" ind2=" "><subfield code="a">Kovačič, Matej</subfield><subfield code="e">Verfasser</subfield><subfield code="4">aut</subfield></datafield><datafield tag="245" ind1="1" ind2="0"><subfield code="a">Nadzor in zasebnost v informacijski družbi</subfield><subfield code="b">informacijski, sociološki, pravni in tehnični vidiki nadzora in zasebnosti na internetu</subfield><subfield code="c">Matej Kovačič</subfield></datafield><datafield tag="264" ind1=" " ind2="1"><subfield code="a">Ljubljana</subfield><subfield code="b">Fak. za Družbene Vede</subfield><subfield code="c">2006</subfield></datafield><datafield tag="300" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">268 S.</subfield></datafield><datafield tag="336" ind1=" " ind2=" "><subfield code="b">txt</subfield><subfield code="2">rdacontent</subfield></datafield><datafield tag="337" ind1=" " ind2=" "><subfield code="b">n</subfield><subfield code="2">rdamedia</subfield></datafield><datafield tag="338" ind1=" " ind2=" "><subfield code="b">nc</subfield><subfield code="2">rdacarrier</subfield></datafield><datafield tag="490" ind1="1" ind2=" "><subfield code="a">Znanstvena knjižnica / Fakulteta za Družbene Vede</subfield><subfield code="v">55</subfield></datafield><datafield tag="500" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">Zsfassung in engl. Sprache</subfield></datafield><datafield tag="650" ind1="0" ind2="7"><subfield code="a">Informationsgesellschaft</subfield><subfield code="0">(DE-588)4114011-4</subfield><subfield code="2">gnd</subfield><subfield code="9">rswk-swf</subfield></datafield><datafield tag="650" ind1="0" ind2="7"><subfield code="a">Kontrolle</subfield><subfield code="0">(DE-588)4032312-2</subfield><subfield code="2">gnd</subfield><subfield code="9">rswk-swf</subfield></datafield><datafield tag="650" ind1="0" ind2="7"><subfield code="a">Privatsphäre</subfield><subfield code="0">(DE-588)4123980-5</subfield><subfield code="2">gnd</subfield><subfield code="9">rswk-swf</subfield></datafield><datafield tag="650" ind1="0" ind2="7"><subfield code="a">Internet</subfield><subfield code="0">(DE-588)4308416-3</subfield><subfield code="2">gnd</subfield><subfield code="9">rswk-swf</subfield></datafield><datafield tag="689" ind1="0" ind2="0"><subfield code="a">Informationsgesellschaft</subfield><subfield code="0">(DE-588)4114011-4</subfield><subfield code="D">s</subfield></datafield><datafield tag="689" ind1="0" ind2="1"><subfield code="a">Internet</subfield><subfield code="0">(DE-588)4308416-3</subfield><subfield code="D">s</subfield></datafield><datafield tag="689" ind1="0" ind2="2"><subfield code="a">Privatsphäre</subfield><subfield code="0">(DE-588)4123980-5</subfield><subfield code="D">s</subfield></datafield><datafield tag="689" ind1="0" ind2="3"><subfield code="a">Kontrolle</subfield><subfield code="0">(DE-588)4032312-2</subfield><subfield code="D">s</subfield></datafield><datafield tag="689" ind1="0" ind2=" "><subfield code="5">DE-604</subfield></datafield><datafield tag="810" ind1="2" ind2=" "><subfield code="a">Fakulteta za Družbene Vede</subfield><subfield code="t">Znanstvena knjižnica</subfield><subfield code="v">55</subfield><subfield code="w">(DE-604)BV012660430</subfield><subfield code="9">55</subfield></datafield><datafield tag="856" ind1="4" ind2="2"><subfield code="m">Digitalisierung BSBMuenchen</subfield><subfield code="q">application/pdf</subfield><subfield code="u">http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=017112942&sequence=000003&line_number=0001&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA</subfield><subfield code="3">Inhaltsverzeichnis</subfield></datafield><datafield tag="856" ind1="4" ind2="2"><subfield code="m">Digitalisierung BSB Muenchen</subfield><subfield code="q">application/pdf</subfield><subfield code="u">http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=017112942&sequence=000004&line_number=0002&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA</subfield><subfield code="3">Abstract</subfield></datafield><datafield tag="940" ind1="1" ind2=" "><subfield code="n">oe</subfield></datafield><datafield tag="999" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">oai:aleph.bib-bvb.de:BVB01-017112942</subfield></datafield></record></collection>
id	DE-604.BV035308166
illustrated	Not Illustrated
indexdate	2024-07-09T21:30:56Z
institution	BVB
isbn	9612352429
language	Slovenian
oai_aleph_id	oai:aleph.bib-bvb.de:BVB01-017112942
oclc_num	643065216
open_access_boolean
owner	DE-12
owner_facet	DE-12
physical	268 S.
publishDate	2006
publishDateSearch	2006
publishDateSort	2006
publisher	Fak. za Družbene Vede
record_format	marc
series2	Znanstvena knjižnica / Fakulteta za Družbene Vede
spelling	Kovačič, Matej Verfasser aut Nadzor in zasebnost v informacijski družbi informacijski, sociološki, pravni in tehnični vidiki nadzora in zasebnosti na internetu Matej Kovačič Ljubljana Fak. za Družbene Vede 2006 268 S. txt rdacontent n rdamedia nc rdacarrier Znanstvena knjižnica / Fakulteta za Družbene Vede 55 Zsfassung in engl. Sprache Informationsgesellschaft (DE-588)4114011-4 gnd rswk-swf Kontrolle (DE-588)4032312-2 gnd rswk-swf Privatsphäre (DE-588)4123980-5 gnd rswk-swf Internet (DE-588)4308416-3 gnd rswk-swf Informationsgesellschaft (DE-588)4114011-4 s Internet (DE-588)4308416-3 s Privatsphäre (DE-588)4123980-5 s Kontrolle (DE-588)4032312-2 s DE-604 Fakulteta za Družbene Vede Znanstvena knjižnica 55 (DE-604)BV012660430 55 Digitalisierung BSBMuenchen application/pdf http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=017112942&sequence=000003&line_number=0001&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA Inhaltsverzeichnis Digitalisierung BSB Muenchen application/pdf http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=017112942&sequence=000004&line_number=0002&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA Abstract
spellingShingle	Kovačič, Matej Nadzor in zasebnost v informacijski družbi informacijski, sociološki, pravni in tehnični vidiki nadzora in zasebnosti na internetu Informationsgesellschaft (DE-588)4114011-4 gnd Kontrolle (DE-588)4032312-2 gnd Privatsphäre (DE-588)4123980-5 gnd Internet (DE-588)4308416-3 gnd
subject_GND	(DE-588)4114011-4 (DE-588)4032312-2 (DE-588)4123980-5 (DE-588)4308416-3
title	Nadzor in zasebnost v informacijski družbi informacijski, sociološki, pravni in tehnični vidiki nadzora in zasebnosti na internetu
title_auth	Nadzor in zasebnost v informacijski družbi informacijski, sociološki, pravni in tehnični vidiki nadzora in zasebnosti na internetu
title_exact_search	Nadzor in zasebnost v informacijski družbi informacijski, sociološki, pravni in tehnični vidiki nadzora in zasebnosti na internetu
title_full	Nadzor in zasebnost v informacijski družbi informacijski, sociološki, pravni in tehnični vidiki nadzora in zasebnosti na internetu Matej Kovačič
title_fullStr	Nadzor in zasebnost v informacijski družbi informacijski, sociološki, pravni in tehnični vidiki nadzora in zasebnosti na internetu Matej Kovačič
title_full_unstemmed	Nadzor in zasebnost v informacijski družbi informacijski, sociološki, pravni in tehnični vidiki nadzora in zasebnosti na internetu Matej Kovačič
title_short	Nadzor in zasebnost v informacijski družbi
title_sort	nadzor in zasebnost v informacijski druzbi informacijski socioloski pravni in tehnicni vidiki nadzora in zasebnosti na internetu
title_sub	informacijski, sociološki, pravni in tehnični vidiki nadzora in zasebnosti na internetu
topic	Informationsgesellschaft (DE-588)4114011-4 gnd Kontrolle (DE-588)4032312-2 gnd Privatsphäre (DE-588)4123980-5 gnd Internet (DE-588)4308416-3 gnd
topic_facet	Informationsgesellschaft Kontrolle Privatsphäre Internet
url	http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=017112942&sequence=000003&line_number=0001&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=017112942&sequence=000004&line_number=0002&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA
volume_link	(DE-604)BV012660430
work_keys_str_mv	AT kovacicmatej nadzorinzasebnostvinformacijskidruzbiinformacijskisocioloskipravniintehnicnividikinadzorainzasebnostinainternetu

Verfügbarkeit

Es ist kein Print-Exemplar vorhanden.

Fernleihe Bestellen Achtung: Nicht im THWS-Bestand! Inhaltsverzeichnis

MARC

Datensatz im Suchindex

Es ist kein Print-Exemplar vorhanden.

Ähnliche Einträge