Svet viteštva:
Saved in:
| Main Author: | |
|---|---|
| Format: | Book |
| Language: | Slovenian |
| Published: |
Ljubljana
Viharnik
2006
|
| Series: | Zbirka Življenje na srednjeveških gradovih na Slovenskem
|
| Subjects: | |
| Online Access: | Inhaltsverzeichnis |
| Physical Description: | 144 S. zahlr. Ill. 31 cm |
| ISBN: | 9616057529 |
Staff View
MARC
| LEADER | 00000nam a2200000 c 4500 | ||
|---|---|---|---|
| 001 | BV022881912 | ||
| 003 | DE-604 | ||
| 005 | 20091229 | ||
| 007 | t | ||
| 008 | 071015s2006 a||| |||| 00||| slv d | ||
| 020 | |a 9616057529 |9 961-6057-52-9 | ||
| 035 | |a (OCoLC)76054977 | ||
| 035 | |a (DE-599)BVBBV022881912 | ||
| 040 | |a DE-604 |b ger |e rakwb | ||
| 041 | 0 | |a slv | |
| 049 | |a DE-12 | ||
| 050 | 0 | |a DR1398 | |
| 084 | |a 7,41 |2 ssgn | ||
| 100 | 1 | |a Stopar, Ivan |d 1929-2018 |e Verfasser |0 (DE-588)1058512048 |4 aut | |
| 245 | 1 | 0 | |a Svet viteštva |c Ivan Stopar |
| 264 | 1 | |a Ljubljana |b Viharnik |c 2006 | |
| 300 | |a 144 S. |b zahlr. Ill. |c 31 cm | ||
| 336 | |b txt |2 rdacontent | ||
| 337 | |b n |2 rdamedia | ||
| 338 | |b nc |2 rdacarrier | ||
| 490 | 0 | |a Zbirka Življenje na srednjeveških gradovih na Slovenskem | |
| 648 | 7 | |a Geschichte |2 gnd |9 rswk-swf | |
| 650 | 4 | |a Alltag, Brauchtum | |
| 650 | 4 | |a Geschichte | |
| 650 | 4 | |a Nobility |z Slovenia |x History | |
| 650 | 0 | 7 | |a Schwertadel |0 (DE-588)4365836-2 |2 gnd |9 rswk-swf |
| 650 | 0 | 7 | |a Ritter |0 (DE-588)4050152-8 |2 gnd |9 rswk-swf |
| 650 | 0 | 7 | |a Kultur |0 (DE-588)4125698-0 |2 gnd |9 rswk-swf |
| 651 | 4 | |a Slovenia |x History |y To 1456 | |
| 651 | 4 | |a Slovenia |x Social life and customs | |
| 651 | 7 | |a Slowenien |0 (DE-588)4055302-4 |2 gnd |9 rswk-swf | |
| 689 | 0 | 0 | |a Slowenien |0 (DE-588)4055302-4 |D g |
| 689 | 0 | 1 | |a Ritter |0 (DE-588)4050152-8 |D s |
| 689 | 0 | 2 | |a Kultur |0 (DE-588)4125698-0 |D s |
| 689 | 0 | 3 | |a Geschichte |A z |
| 689 | 0 | |5 DE-604 | |
| 689 | 1 | 0 | |a Slowenien |0 (DE-588)4055302-4 |D g |
| 689 | 1 | 1 | |a Schwertadel |0 (DE-588)4365836-2 |D s |
| 689 | 1 | 2 | |a Kultur |0 (DE-588)4125698-0 |D s |
| 689 | 1 | 3 | |a Geschichte |A z |
| 689 | 1 | |5 DE-604 | |
| 856 | 4 | 2 | |m Digitalisierung BSBMuenchen |q application/pdf |u http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=016086875&sequence=000002&line_number=0001&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA |3 Inhaltsverzeichnis |
| 940 | 1 | |n oe | |
| 942 | 1 | 1 | |c 306.09 |e 22/bsb |f 0903 |g 4973 |
| 942 | 1 | 1 | |c 306.09 |e 22/bsb |f 0902 |g 4973 |
| 943 | 1 | |a oai:aleph.bib-bvb.de:BVB01-016086875 | |
Record in the Search Index
| _version_ | 1812641542859390976 |
|---|---|
| adam_text |
Svet viteštva
Gospoda se predstavi
Triplex
status
mundi
-
Trije stanovi sveta.
Freska simbolično
predstavlja temeljno
členitev srednjeveške
družbe, ki
se deli
na
kmete,
plemstvo
in
duhovščino.
V
ptujski
proštijski cerkvi jo je
v2. pol.
15.
stoletja
naslikal neznani
mojster.
V
ptujski proštijski cerkvi sv.
Jurija
se
je na
steni
južne ladje ohranila nena-
vadna freska
s pomenljivim
podpisom
v
gotski minuskuli
Triplex
stat(us)
mundi,
delo
neznanega mojstra iz
sedemdesetih let
15.
stoletja. Na trikot-
nem polju je na vrhu blagoslavljajoči
Kristus z
razprostrtima
rokama,
ob nje-
govem vznožju
so angeli
z žal
nečitlji¬
vim napisnim trakom
v rokah,
na spod-
njem robu slike
so predstavniki
treh
redov, ki simbolično ponazarjajo sta-
novsko razčlenjenost
v obdobju
zrele-
ga fevdalizma.
Na skrajnji
levi
strani upodobitve
so
knietje
pri oranju
-
laboratores, na sre¬
dini oklepljeni
vitézi
-
bellatores, na
desni je duhovnik
s
skupino vernikov,
ki je pravkar povzdignil kelih
z evhari-
stijo
-
oratores1 Prizor, nabit
s
srednje-
veško simbol iko, ponazarja takratno
družbo
in
njene poglavitne sestavine
-
večni, vesoljni red, osmišljen
s
pozicijo
Cerkve, ki bedi nad snovanjem
in
nehanjem tako svetne oblasti
kot
vsega
tistega življa
z dna sociálne
vrednostne
lestvice,
ki jo
s
svojim
delom omogoča
in
tako zagotavlja njen
obstoj.
Gospoda
se predstavi
Plemstvo, oziroma njegova eminen¬
tna sestavina viteštvo, ki je na ptujski
freski predstavljeno
v
strnjeni gruči, je
takrat simbolično manifestiralo svoj
privilegirani položaj tuđi
s priljublje-
nimi družabnimi igrami. Mednje je
vsaj od
13.
stoletja dalje sodil šah, zato
srečamo
v
bogato iluminiranem roko-
pisu
Codex
Manesse pri
tej
igri tuđi
enega
izmed viteških pevcev, mine-
zengerja
Otta
Brandenburškega
in
njegovo damo. Igra je bila rezervirana
za plemstvo, duhovnikom pa
celo
prepovedana. Na visoki položaj upo-
dobljenca opozarjajo njegovi sprem-
ljevalci: dva igralca na busine, tambu¬
raš
in
dudaš.2
Miniatura ne
bi zaslužila posebne
omembe,
če
ne bi igra posredovala
istega idejnega sporočila
kot ptujska
freska. Šah, čeprav orientalskega izvi-
ra, je
bil
idealno zrcalo srednjeveške
svetne družbe, njene družbene struk¬
ture
in
njenih poglavitnih predstavni-
kov. Tako ni naključje, da je domini¬
kanski menih
Jakobus de
Cessolis
ок.
leta
1300
zasnoval traktat
s pomenlji-
vim sporočilom
о
šahu. Naloga igre
naj
bi bila ponazoriti ljudem, kako je svet
po božji volji urejen
in razdeljen
na
gospodo (nobileš)
in preprosto
ljud¬
stvo
(populares),
V delu,
ki
so ga v
srednjem
veku množično prepisovali
in prevajali, so v
šahu
kot
nobiles sim-
bolno
predstavljeni kralj, kraljica
z
vité¬
zi
in dvorom,
kot
populares
pa kmet-
je. Poznejši avtorji
so
paleto svetnih
poklicev,
podstat takratne
daižbe, še
precej razširili, sicer pa je že Cessolis
v
svojem
delu pridružil
kmetu
(agrícola)
še kovača
(/aber)
krojača
in pisarja
(lani/ex),
trgovca
in menjalca
denarja
(
mercatori,
pa tuđi zdravnika
(
medici¬
na), krčmarja (tabernarius), uradnika
(custos
civitatiš)
in
igralca (ribaktus)}
Cessolisovo
delo, v nemškem prevodu
naslovljeno
Schachzabelbuch,
se je
nahajalo nekdaj
tuđi na naših
deh,
v
znameniti turjaški knjižnici.4
Svetne
poklice,
ki
so v
srednjem
veku
sestavljali družbeno piramido,
srečamo
tuđi na takratnih igralnih kartah. Med
najbolje
ohranjene
sodi
t.
i. Igra
dvornih
služb
-
Hofămterspiel iz
šestdesetih
let
15.
stoletja,
ki
jo
hrani
Kunsthistorisches
Museum
na Dunaju, pred
leti
pa
je izšla
tuđi
v
faksimilu. Gre za igro
z
48
igralni-
mi
kartami,
ki
predstavljaju najznačil-
nejše
poklice na
dvorili visoke fevdal-
ne gospode.''
Ob
kralju
in
kraljici
kot
najvišjima predstavnikoma vitezov
in
svetne oblasti
so
najvišji dvorni dosto-
janstveniki, takt) dvorni mojster, maršal
in dvorne
dame. sledijo
jim kancléř.
Šah,
ki izvira
iz
Orienta,
je
bil v
sred¬
njem
veku med
gospo¬
do
zelo
priljubljen. Pri
tej
igri,
ki
jo spremljajo
štirje muzikanti, je
upodobljen minezenger
Otto Brandenburski.
Codex
Manesse,
zač.
14.
stol.
Heidelberg,
Universitätsbibliothek.
Svet viteštva
dvorjan,
komornik,
spletična, dvorni
kaplan, konjenik,
samostrelec, sokolar,
lovec,
ribič, hlevar, glasnik,
sel,
trom-
petar, točaj,
kletar,
kuhar
in
kuharski
mojster,
рек,
brivec, krojač, lončar
ter
celo
dvorni norček
in norica. Res,
dvor
v
malem, mavrična
podoba
živopisnih
likov, ki si
jih brez
težav predstavljamo
z
vso
njihovo barvito opremo
v
sveča-
nem sprevodu kakšnega kneza ali gro¬
fa,
kar pa
zadeva nižje osebje, na kate-
remkoli večjem gradu.
Vecino
izmed
njih,
razen
najvišjih služb, najdemo
v
poznem srednjem
veku
tuđi pri nas,
saj
so
skoraj
vsi
tako ali drugače predsta¬
vljeni na freskah
v
naših gotskih po-
družničnih cerkvah. Najpogosteje na-
stopajo
kot spremljevalci
pri pohodu
sv. treh kraljev, pogosto pa tuđi
v
raz¬
nih marianskih ciklusih, zato
jih velja
tu
vsaj
omeniţi.
Na
slovenském ozemlju,
vendar
že
zunaj
današnjih državnih
meja,
je
bil
sprva najpomembnejši dvor
grófov
Goriških
v
Gorici.
Tam že leta
1145
prvič
naletimo
na
komornika
in leta
1160
na strežaja in točaja,6 že v osem-
desetih letih
ІЗ-
stoletja pa
so stare
dvorne uradnike zamenjali novi
-
dvorni mojster, maršal in
kuharski moj¬
ster.7
Pozneje so
se s
pravim
srednjeveškim
dvorom
ponašali samo gospodje Celj¬
ski
in
tako
v
njihovih listinah naletimo
na omembe tistih grajskih, ki so pri
njih
poleg domače
gospode vedrili
in
oblačili. Tako se
v
listinah na celjskem
gradu omenjajo: leta
1366
gradnik oz.
kastelan, v
letih
1385, 1402, 1407, 1408
in
1411
dvorni mojster, leta
1407
Nikolaj,
celjski točaj, leta
1408
Filip,
vodiški župnik, komorni pisar gospo-
dov Celjskih, leta
1412
mojster
Ulrik,
celjski lokostrelec, leta
1420
Hans
Mewsenrewter,
kancléř
gospoda Celj-
skega, med njimi pa po letu
1424
več-
krat nastopa tuđi
Hans Melfrid,
stavbe-
nik
in
tišti čas gradnik stolpa na
Gornjem Celju ,8
V
slednjem prepozna¬
mo vodilnega mojstra celjske
dvorne
stavbarnice, ki je poleg drugega zgra-
dila celjsko knežjo palačo, Marijino
kapelo pri celjski opatijski cerkvi sv.
Danijela, pletersko samostansko cer-
kev
in nekatere
druge pomembne poz-
nogotske
stavbe.9
Ob tem
se morda ne
kaže čuditi,
če
se
v virih celo na
celj¬
skem dvoru zaman oziramo za mar-
Predstavniki različnih
stanov na
freskah
mrtvaškega plesa
v
cerkvici sv. Trojice
v
Hrastovljah
in v
cerkvi¬
ci sv. Marije na Škrilju
pri Bermu
v
hrv. Istri iz
2.
pol.
15.
stoletja,
delo
mojstrov Janeza
in
Vincenca iz Kastva:
Kralj (Hrastovlje), kralji¬
ca (Beram), škof
(Hrastovlje).
10
Gospoda
se predstavi
šalom,
ki
naj
bi skrbel za dvorno
služinčad. Ne borno pa se kaj
dosti
zmotili,
če
bomo
ob
pogrnjeni gospo-
ski mizi Celjanov prepoznali razrezo-
valca, ki reže na kose divjačino
in
perutnino, ali nemara pokuševalca, ki
zaradi nenehne nevarnosti, da bo hrani
primešan
strup,
zatrdno ni manjkal pri
nobeni svečani gostiji.
Če
na večini naših
grádov
ni bilo naj-
pomembnejših dvornih služb, to še ne
pomeni,
da
tam
ni bilo poleg običajnih
hlapcev
in dekel
vsaj še nekaj
drugih
na gospostvo vezanih
poslov. Kakšna
so bila
njihova poglavitna opravila,
lahko razberemo iz njihovega naziva.
Tako
so n.
pr.
le malokje
imeli lastne-
ga
kovača,
saj
je
to predpostavljalo tudi
obstoj kovačnice na ožjem grajskem
območju
-
kovačija znotraj obrambne-
ga obzidja je pri nas izpričana samo
v
predgradju starega celjskega gradu
in
v spodnji
duplji gradu Jama pri
Postojni.10 Kaj
so
počeli
dekle
ali hlap-
ci, ki
so
morali
v
sili poprijeti tudi za
orožje, pa kuharji, hlevarji
in čuvaji,
je
na
dlani, nekaj
posebnega pa je bila
vloga grajskega
kaplana.
Ta ni sodil
v
sestav
rednih grajskih prebivalcev,
ampak
je le
po dogovoru prihajal
maševat
v
grajsko kapelo.
Ob tem
je na
gradu skoraj
vedno
opravljal tudi razne
pisne posle,
saj bi
od grajskega gospo¬
da zaman pričakovali,
da obviada
abe¬
cedo.
Na gradovih
so
bili tudi logarji, ki
so
skrbeli za gozdove, posebej za sečnjo
in divjad,
s katero
so oskrbovali
graj¬
sko kuhinjo, a tudi pazili, da kmetje
nišo brez dovoljenja
ali piacila
spuščali
svojih svinj
v
gozdove na želod.
Z
oskrbo
z
ribami
so
imeli grajski manj
težav.
V
blizini skoraj vsakega gradu
so
bili ribniki, za
kar
so bili
neposredno
zadolženi kar
podložniki. Na gradu
v
Radečah
so
morali,
kot poročajo
viri,
prevzeti to skrb brodniki na Savi pri
Renkah
in
pri
Loki.11
Sicer pa
so
graj¬
ski
s služnostmi
pogosto urejali tudi
potrebe po slih, ki
so prenasali
pomembna sporočila do naslovnika.
Na območju gornjegrajske gospoščine
so še
po drugi svetovni vojni
kar dve
stari kmečki hiši označevali za
potna
grunta, kar
pomeni,
da so bili njuni
nekdanji lastniki
zaradi opravljanja sel¬
skih
poslov oproščeni
drugih fevdal-
nih obveznosti
in dajatev.
Kakorkoli obrnemo, mogoče je
reči,
da
je bilo na naših gradovih malo stalno
zaposlenega osebja. Tako n. pr. iz
urbarjev
salzburské
nadškofije za
leto
ІЗО9
razberemo tele podatke: Na
brežiškem gradu je
bil leta
1309
nastanjen
kastelan,
osem strážnikov
Srednjeveški živelj na
freskah iz
15.
stoletja
v
cerkvah: vitez
(Vuzenica), vitez
(Gradišće), lokostrelec
(Krtina
pri Dobu),
sel
-
herold
(Srednja vas pri
Cerkljah), meščanka
(Slovenj Gradec),
devica
-
grajska
gospodična (Goropeč),
služabnica (Beram
v
hrv. Istri) norček
(Gradišće), krošnjarja
-
trgovca (Slovenj
Gradec), kuhar (Sv.
Primož
in Felicijan
nad
Kamnikom), kmet
(Hrastovlje), berač
(Beram
v
hrv. Istri) na
straneh
11-13.
II
Svet viteštva
in
vratar; na rajhenburškem
in
sev-
niškem je omenjen po
en kastelan,
štirje stražniki
in
vratar; na Torekuje
paprebival
le kastelan in en
strážnik.
Vsi
ti so prejemali
iz urbarja posebne
dohodke v naturalijah in denariu, kijih
.
viri podrobno naštevajo}2
Kljub temu je na mnogih naših grado-
vih živelo kar precej
ljudi, večinoma
sorodnikov grajskega gospodarja.
Viri,
ki
o
tem govore,
so
sicer redki, a zato
toliko bolj zgovorni. Listina iz leta
1223
omenja gospodo na dolenjskem Hmelj-
niku: poleg dveh vitezov
s
Spodnjega
Hmeljnika, katerega lokacija še ni ugo-
tovljena, se na gradu poleg grajskega
gospoda Adelheda omenjajo še trije
njegovi bratje,
Friderik, Rupert
in
Pucelin,13
h
katerim lahko prištejemo
še njihove družine.
O tem,
kako
so si
številni
sorodniki raz-
delili grajske bivalne prostore, nas pouči
listina iz leta
1338,
ко
so si
trije bratje
Hebenstreit
razdelili grad Vodriž
v
Mislinjski dolini.
Henrik
je
dobil
zunan-
ji
stolp
in
tretjino notranjega dvorišča,
Bertold
nišo
in Friderik spodnji
stolp.
Mimo tega
naj
imata
Henrik
in
njego¬
va
soproga
skupno
pot,
kipelje na grad
in
skozi dvorišče, skupaj
z drugimi,
hkratipa
morata
pomagati pri popravi-
lu vzdižnega mostu, prek katerega gre
pot,
pa tuđi vodo iz cisterne, ki stoji
v
utrdbi lahko zajemata skupaj
z drugi¬
mi,
sodelujeta pa
naj
tuđi pri njenem
popravilu. Nazadnje
morata
biti tuđi
deleža gradu, ki ju posedujeta brata
Bertold
in Friderik,
Henriku vselej
dostopna.u Pravice
in dolžnosti
posa-
mičnih
bratov
na vodriškem gradu
so
bile
torej
s
pogodbo
natanko
opredelje-
ne,
da pa
je bil tam od
petka
do svetka
ob sorazmemo skromném razpoložlji-
vem prostoru precejšen živžav, si ni
těžko
predstavljati.
Razmere, ki srno jih
nakazali,
so bile
na
naših
gradovih, razen
pozneje
v
Celju,
več ali manj tipične. Vojaške
posádke
razen
na nekaterih največjih med njimi
ni bilo,
število poslov
je bilo omejeno
na minimum. Vse drugače je bilo na
matičnih gradovih pomembnih fevdal-
cev zunaj naših današnjih
meja
-
ome-
nimo
tu le grofe
Goriške,
Devínske,
Vovbrške ali Ortenburške, obenem pa,
če
gre za cerkvene kneze, oglejske
patriarhe,
salzburské nadškofe
ter
naposled
še freisinške, briksenske,
krške
in bamberške
škofe. Prvi
so se
skupaj
z oglejskim
patriarhom ponašali
s svojimi posestmi na Goriškem in v
Istri,
Salzburg jih
je imel
na Dravskem
polju
in v
Posavju, bamberški škofje na
ozkem pasu Koroške
ob
Muti, krški
škofje zlasti na območju Kozjanskega
12
Gospoda
se predstavi
in
Vitanja, Briksen
v Zgornji
Savski
dolini,
Freising
na Škofjeloškem.
Beseda
ministerial,
ki
jo v
zgodovino-
pisju pogosto srečujemo
kot oznako
za
vecino
naše srednjeveške grajske
gospode,
pomeni
v
bistvu služabnika,
tako
kot besedi
ministrant ali
minister,
ki
izvirata iz istega
kořena. Gre
za nek-
danje predstavnike nižjega rodu, ki
so
se
v
vojaških spopadih
s
svojo hrabro-
stjo
in zvesto
službo višjemu fevdalne-
mu gospodu posebej odlikovali, ta pa
se
jim
je oddolžil
s podelitvijo
večjih ali
manjših zemljiških fevdov. Njihovo sre-
dišče je
bil
utrjen grad, po katerem
so
se stare viteške rodovine dosledno poi-
menovale
in
jih po
njem še
vedno pre-
poznavamo.
Če
zdaj obiščemo
poljubno izbran
grad na
Slovenskem,
borno
v
njem naj-
prej spoznali grajsko družino,
katere
ciani so
govorili tuđi slovensko.
O tem
pričata
vsaj
dva dokumenta. Prvi
so
Popotni dnevniki oglejskega kancler-
ja
Paola Santonina,
ki
je leta
1487
spremljal patriarhovega odposlanca,
škofa
Petra Carlija
pri njegovi vizitaci-
ji
župnij
na
Koroškem
in
v
Spodnji
Savinjski dolini
ter
se pri tem na pova-
bilo gospoda
Hartmana
Orneškega
ustavil tudi
na gradu Majšperk blizu
Ptujske gore. Tu je srečal njegovo pre-
lepo soprogo Omelijo, ki govori enako
dobro nemško
in
slovensko}5 Drug tak
dokument nam je
v
svoji avtobiografi-
ji
zapustil
leta
i486
rojeni
Žiga pl. Her-
berstein, avstrijski diplomat
in avtor
znamenite latinsko pisane knjige
о
Rusiji Moskovski
zapiski
-
Rerum
Moscoviticarum commentarii.
Ko je
na svojem
rodném
gradu
v Vipavi
odraščal, se je
naučil
nemško
in
slo¬
vensko, a mu je slovenščina
le pov-
zročala nekaj
težav. Kljub temu pa me
od tega jezika nihče ni mogel odvrni-
ti inpozneje mije
bil
pri prenekaterih
rečeh korišteni
Grajski
gospod
ali
kastelan
je
bil na
gradu prva oseba, glava družine
in
gospostva. Seveda je napačna predsta¬
va, da je
živel
samo za fajde, lov
in
zabavo,
saj
je navsezadnje skrbel tudi
za gospodarstvo, za vzdrževanje gra¬
du, obrambnih
naprav
in
gospodarskih
stavb, poleg tega pa je moral biti
kot
vazal vselej pripravljen,
da ob
vpokli-
cu priskoči
z oprodami
in hlapci
svo¬
jemu vrhovnemu fevdalnemu gospo¬
du na
pomoč. Srednjeveški
zakonik
Šaško ogledalo
- Sachsenspiegel
to nje¬
govo dolžnost natanko opredeljuje:
Službo državi se možu (vazalu) napo-
ve
z oklicem
šest tednovpred tem, pre¬
den
mora oditi.
Naznani se mu tako,
da dva gospodova moža slišita
.
L3
Svet viteštva
Pod vodstvom Kraljice
Ijubezni
- Königin
Minne,
se odvijajo
družabne igre,
s kateri-
mi je zbrana gospoda
pospremila razne
slovesnosti,
turnirje ali
družinske praznike.
Dvorne
igre na stenski
preprogi,
1390/1400.
Nürnberg,
Germanisches
Nationalmuseum.
Vazal mora svojemu gospodu služiti
šest tednov na lastne stroške, šest ted-
nov
popřej
in
pozneje pa
naj
uživa
državni mir
in naj bo
oproščen vojaške
službe
{Lanzendienst)
tako, da ga ne
more noben
gospod poklicati
pred
fevdno sodišče ali
v službo.17
Vendar
pa
je ob
možnosti,
da se
vazal
vpoklicu ne
odzove, vsaj teoretično
obstajala rudi varovalka, ki
je
zagota-
vljala njegove pravice: Tuđi
se
sme
vazal svojemu kralju
in
svojemu sod-
niku zaradi krivice upreti
in na vsak
možen način pripomoći, da se ta
odpravi.18
Na nižji ravni je
viadana
v
okviru svojih
pristojnosti zamenjal deželni
gospod,
cerkveni knez ali
kak drug
fevdalni veli¬
kaš. Pri nas
so
tako imeli svojo vojsko
oglejski
patriarh,
goriški grof, salzburški
nadškof
in krški
škofje
ter poleg
Ce-
ljanov zlasti vsakokratni deželni knez.
Ko si je grajski
gospod
nadei
oklep
in
se
odpravil
na bojni pohod, je torej
v
najvišji
meri
izpolnil svoje družbeno
poslanstvo, vse drugačne pa
so bile
naloge, ki
so
preostale grajski gospe.
Na njenih plečih je bila poleg vođenja
gospodinjstva še kopica drugih skrbi
in
obveznosti, izogniti pa se tuđi ni mogla
drugim, zlasti družabnim obvezno-
stim, kakorkoli že
so bile
te na odroč-
nih grajskih postojankah
morda ome-
jene
le na
redke obiske bližnjih ali dalj-
nih sosedov
in sorodnikov.
Njene »insi¬
gnije«, obešene za
pasom,
so
bili ključi,
škar
je in
vreteno,
ki
so
že na daleč sim-
bolno poudarjali
njeno
vlogo
in
nalo¬
ge,19
na
srednjeveških
freskah
in zlasti
miniaturah pa so pogosto upodoblje-
ne
tako pri raznih domaćih opravilih
kot
tuđi pri družabnih srećanjih.
К
najbolj pogostemu načinu zapravlja-
nja prostega časa, kadar ga je kaj pre-
ostajalo,
so sodile
poleg igralnih
kart,
šaha
in trik-traka
zlasti
ob
posebnih
priložnostih tuđi druge družabne igre,
denimo kockanje, igre
z žogo
in kvin¬
tana,
prevračanje
z nogami.
Gre za
v
srednjem
veku sila
priljubljeno zabavo,
najbolj
znano po
stenski preprogi iz
Germanskega muzeja
v
Nürnbergu.
Sredi živahnega
živžava sta
predstav¬
ljena plemić
in plemkinja; vzdignila sta
vsak po
eno nogo,
oprla
stopali
drugo
ob
drugo
in
si na vse kriplje prizade-
vala
zvrniti nasprotnika na tla.
Igra ni
14
Gospoda
se predstavi
„
bila brez erotičnega pridiha,
saj
je pre-
kucnjena gospodična med morebitnim
padcem lahko marsikaj razkrila
in
pokazala,
kar
bi sicer ostalo ocem skri-
to. Na to namiguje tuđi dvoumni
rek v
stari
nemščini na napisnem traku,
ki
jo
ovija: Din
s/oseti
gefeit mir tvol, Heber
stos
als es
sin sol
-
l
Iga
ja
mi
na moč,
ko me nival, le
suni.
kot
se
prav spo¬
dobi!20
Če
zdaj
pustimo družabne igre
ob
stra¬
ni, je grajska gospa usklajevala hišna
dela, vzgajala
in skrbela
za otroke ter
negovala
bolnike
in
tako
ji
je bržčas
ostajalo kaj malo časa, da je lahko sedla
na oblazinjeno
klop v
okenski nisi, se
posvetila vezenju
in
klepetu
ali pa
se,
pričakujoč gospodarja, zazrla
v dalja-
vo. Za ukvarjanje
z domácim
cvet-
ličnim vrtom, prebogatim
z vrtnieami.
Detajl iz slike na strani
14:
Ples
kvintana
-
prevračanje
z nogami
z
erotičnim
pridlhom,
na
kar
namiguje tuđi
napis na traku
v
stari
nemščini:
одаја
mi
па
moč.
ko
me
suvaš.
le
suni,
kot se prav
spodobi.
Svet viteštva
Minezenger
gospod
Goei
¡gra trik-trak,
ki
je
bil v
srednjem
veku
zelo razširjen.
Codex
Manesse, Heidelberg,
Universitätsbibliothek.
je bilo ob vseh teh obveznostih najbrž
le
malo časa, kljub temu pa se
zdi,
da
so
vrtovi srednjeveški gospodi
pome¬
nili
več,
kot
si
danes
mislimo.
Ob tem
si zlahka
predstavljamo nežno, visoko
přepásáno grajsko
gospo ali gospo¬
dično
z
bledim obličjem
in snežnobe-
lo avbo na glavi, ki
s svojimi
na grške
koturne spominjajočimi,
z vzorčastim
usnjem
převlečeními coklami
zasanjano
stopa med bujnimi
tratami
-
takšne
cokle
so pred
časom našli na nekdaj
krškem gradu Mokronogu, leta
1946
pa
so
prišle
v posest
knezoškofijske
muzejske zbirke
v Krki
na Koroškem.21
Po
legendárném izročilu
naj bi
jih bila
nosila sv.
Ema Krška,
vendar
jih sodob-
ni raziskovalci datirajo sele v čas po
letu
1400.
Iz tega časa izvira tuđi pre-
lepa
miniatura
Jana van
Еуска
Rojstvo
sv. Janeza Krstnika
v znamenitém
Turinsko-milanskem horariju vojvode
Berryjskega, kjer
najdemo takšne
cokle poleg kopice drobnih
predme¬
tov
iz vsakdanjega življenja. Grajske
gospe
so
jih
uporabljale
kot
natikače
in
jih
nosile
kar prek običajnega
obuva¬
la, da bi si na blatnih
in nesnažnih
graj-
skih dvoriščih
in
bližnjih poteh ne
zamazale
nog.
Grajski gospe je bila
v
veliki
meri
prepuščena tuđi vzgoja
otrok. Ti so že
po naravi
z
materjo najbolj povezani
in
že v
skrbi za srečen porod je
v
srednjem
veku prenekatera
bodoča mati poroma-
la na božjo
pot
in
se zaobljubila izbra-
nemu svetniku ali
světnici. Nesrečni
porodi, ki
so
se končali
z
njeno smrtjo,
s
smrtjo
otroka
ali
celo obeh,
nišo bili
ravno redki.
Zgodnjo mladost
so
grajski
otroci pre-
življali po natanko vnaprej določenih
normah. Veljalo je, da poteka po treh
dokaj strogo ločenih fazah. Prva, ime¬
novali
so jo
infantici,
je trajala od rojstva
pa nekako do sedmega leta starosti,
druga, pueritia, je trajala pri dečkih do
štirinajstega, pri deklicah do dvanajste-
ga leta, poslednja, tretja,
adolescenza ali
Juventus, je
trajala do odraslosti.22
Zaradi pogoste umrljivosti
v
zgodnjem
otroštvu je veljalo, da morajo biti
otroci
čimprej krščeni,
saj naj
bi se nekrščeno
dete iz onostranstva vračalo
in pov-
zročalo zlo. Našli
so
jim
dojiljo, brž pa
so
dobili tuđi svojo zibelko. Dojenčka
so
potlej
s
plenicami
in
povoji tako trdo
povili,
da je
bil viděti kot
buba ali mumi¬
ja,
saj
je iz povojev komaj kukalo kaj več
kot
očke,
drobna
usteca
in
nosek.
Takšne »mumije«
so v
miniaturném
sli¬
karstvu
v naši
neposredni blizini doku¬
mentirane že od
12.
stoletja dalje,23 tako
povitega dojenčka pa drži
v rokah
tuđi
Marija na prizoru Beg
v
Egipt,
ki ga
je
leta
1474
naslikal na
steno
cerkve sv.
Marije na Škriljah pri Bermu mojster
Vincenc
iz Kastva.
Plenice
so le
redko
menjavali
in
tako
je narava tudi tu terja-
la
svoje
-
izpuščaji
in
gnojne
tvorlxí pri
dojenčkih kljub pogostemu namakanju
v
domaći kadi nišo bili nobena redkost.
Gospoda
se predstavi
Kmalu je
otrok dobil
tuđi pripomočke,
da je hitreje
shodil,
in
prve igrače.
Ob
hojci, ki jo najdemo na podobí
Sveto
sorodstvo iz ok. leta
1510
iz Narodnega
muzeja
v
Ljubljani,
so bile
to zlasti
lese¬
ne in glinaste
figurice, kakršne pozna¬
mo iz tujih muzejskih zbirk,
vendar
pa
nanje pri nas med arheološkimi raz-
iskavami še nismo
naleteli.
V
drugem obdobju otroštva je prišlo pri
vzgoji do velikih sprememb. Dekleta
so
ostajala večidel še naprej pod bud¬
nim očesom svojih mater, ki
so
jih
uva-
jale
v skrivnosti gospodinjstva
in
dru¬
gih prihodnjih nalog, dečki pa
so odha-
jali na gradove sorodnikov, družinskih
prijateljev ali pa tuđi na dvor višjega
fevdalnega gospoda, kjer
so
postali
paži. Tam
so se seznanjali
z
viteškim
življenjem
-
zvestoba svojemu fevdal-
nemu gospodu je bila tu poleg pogu-
ma na prvem
mestu
-
in z bojnimi
veščinami, obenem pa
so za
svojega
gospoda opravljali tuđi razna pomožna
dela,
čistili njegovo orožje
in lovski
pri¬
bor, ga vsepovsod spremljali
in mu
stregli. Njihovo šolanje se je pričelo
tako,
da so
jih
odrasli posadili za seboj
na konja
in že
kmalu
so se
morali
naučiti
v
polni
bojni opravi samostoj-
no jezditi.
Ob
tem
so
se urili tuđi
v
viteških spretnostih: metanju sulice ali
kopja
v
izbrano tarčo, streljanju
z
lokom, mečevanju
in dvobojevanju,
pridobivali pa
so
si tuđi prve lovske
izkušnje. Bila je stvar prestiža,
da so se
v
robati moški družbi čimprej
in kar
najbolje izkazali, pri tem pa se je
v
nji¬
hovih očeh kmalu, prekmalu,
skalila
iskrivá
vedrina otroštva.
V širšem slovenském
prostoru je
takšno ravnanje izpričano za naraščaj
goriških
grófov.
Znano je, da je
bil grof
Henrik
IV.
veliki prijatelj celjskega
grofa Ilirika
II.
(njegova žena Elizabeta
je bila sestra
Hermana
II.
Celjskega),
s
katerim je leta
1437
sklenil tuđi dedno
pogodbo
in
mu izročil svoja sinova
v
vzgojo.24 Koliko
so
obratno sinovi
goriškega suverena na celjskem dvoru
privzeli viteške navade, sicer lahko
le
ugibamo, vsekakor pa
so se
tako
vsaj
začasno otresli blizine svojega očeta,
človeka,
ki
je veljal za omejenega,
surovega
in razuzdanega.
Po letih paževstva,
ko
so
bile vaje
in
pouk še v
veliki
meri
vendarle
tuđi igra
,
so vstopili
fantje
v obdobje
zrelosti.
Brezskrbnega
otroštva je bilo
s
tem
konec, saj
so
poslej
veljali za odrasle
-
postali
so
oprode.
Če
le
mogoče,
so se
pričeli
uriti
po skupinah, njihov svet
so
postale konjušnice
in orožarnice,
nji¬
hov
vsakdan je bil přepojen z
znojem.
Marija
z Detetom,
těsno povitím v
plenice. Raziskovalci
opozarjajo,
da so
takšni povoji povzročali
otročičem številna
vnetja in
gnojne tvorbe.
Beram, cerkev sv.
Marije na Škrilju, Beg
v
Egipt (detajl
freske),
Vincenc
iz Kastva,
1474.
Otroci
tuđi
v
srednjem
veku
nišo pogrešali
igrač. Poznali
so
punčke
in miniatúrne
viteze
na konjih.
Hojeo
-
pripomoček,
s kate¬
rim
naj bi otrok hitreje
shodil,
najdemo na
detajlu slike Sveto
sorodstvo
iz
ok. leta
1515,
ki
jo
hrani
Narodni muzej
v
Ljubljani.
Foto: Tomaž
Lauko.
Г
Svet viteštva
Uspeh je
bil nagrajen
s
samozadovolj¬
stvom
in
ponosom, neuspeh
sta
sprem-
ljala sram
in posmeh.
Ob tem
pa živ¬
ljenje mlađega oprode ni bilo brez
težav
in nevarnosti.
Svojega gospoda
so
morali spremljati ne
le na
potovan-
jih in pri
iskanju avantur, marveč tuđi
v
bojnih spopadih,
ko je
bila njihova
naloga, da ga
v nevarnih
situacijah
rešujejo iz bojnega meteža. Posebno
hraber oproda je
smel v odprtem boju
celo
nositi gospodov
prapor
in je
tako
postal
zaželena sovražnikova
tarca,
kar
je prenekateri
izmed njih
placai
z
življenjem.
Toda
leta brž minevajo
in
prej ali
siej je napocił
dan, ko
so se
fan¬
tje
znašli na
pragu najpomembnejšega
dogodka
v
svojem življenju, trenutka,
ko
jih
je njihov ali kakšen drug visoki
fevdalni
gospod
povzdignil
v
viteze
in
tako proglasil za
polnopravne ude
plemiške družbe.
1
Gotika
v
Sloveniji. Katalog razstave,
štev.
149,
str.
264;
2 Codex Manesse. Die Miniaturen der
Großen Heidelberger Liederhandschrift,
P-12;
3 Hans Petschar, Vorbilder für Weltbilder.
Semiotische Überlegungen zur Meta-
phorik der mittelalterlichen Schachzab¬
elbücher.
V
zborniku
Symbole des
Alltags - Alltag der Symbole, p. 6l7ss;
4 Janez Stanonik, Die deutsche Literatur
im mittelalterlichen Slowenien.
Acta
neophilologica
XX.
1987, p. 12;
5 Hofämterspiel. Faksimile.
Spremna
be¬
seda;
6 Peter
Štih, Srednjeveške goriške studije,
Ρ·
153;
7 Ibid.,
p.
152;
8
Pavle
Blaznik,
Historična topografija
Slovenije. Slovenska Štajerska I, p. 89ss;
9
Ivan
Stopar, Mojster
Hans Melfrid in
Celjska delavnica;
10
Isti, Predjamski grad, p.
56;
1 '
Jože Koropec,
Žebnik, Radeče in Svibno
do
17.
stoletja. Časopis
za zgodovino in
narodopisje. Maribor
1979,
štev.
1-2,
p.
65;
12
Milko
Kos, Urbarji
salzburské
nadškofi-
je, p.
36;
13 Ibid.,
štev.
375;
14
Ivan
Stopar, Grajske
stavbe v vzhodni
Sloveniji. Med Solčavskim
in Koban-
skim, p.
136;
15
Paolo Santonino,
Popotni dnevniki, p.
75;
16 Selbst-Biographie Siegmvnds Freiherrn
von Herberstein. 1486-1553, Fontes
rerum
Austriacarum
I/l
, Wien 1855,
p.
70;
17
Ε. ν.
Repgow, Der Sachsenspiegel.
Lehenrecht, 4. poglavje, p. 246;
18 Ibid., Landrecht,
З.
knjiga,
poglavje 78.
Druga alineja,
p.
225;
19
J. N.
Cori, Bau
und Einrichtung der
deutschen Burgen, p. 127s;
20 Gabriele Bartz u. a., Liebesfreuden im
Mittelalter, p. 21;
21
Hemma
von Gurk. Ausstellung, p. 162s;
22 Shulamith Shahar, Kindheit im Mittel¬
alter, p. 30 in
dalje.
Od
tu je
povzet večji
del
opisa vzgoje na srednjeveških
gradovih;
23
Cf.
Andreas
Fingernagel, Die Admonter
Riesenbibel, Tafel 11;
24 Simon
Rutar,
Poknežena
grófija
Goriška
in
Gradiščanska,
p.
47;
cf.
rodovnik Celj¬
skih
v
Enciklopediji Slovenije
2,
p.
14.
18 |
| adam_txt |
Svet viteštva
Gospoda se predstavi
Triplex
status
mundi
-
Trije stanovi sveta.
Freska simbolično
predstavlja temeljno
členitev srednjeveške
družbe, ki
se deli
na
kmete,
plemstvo
in
duhovščino.
V
ptujski
proštijski cerkvi jo je
v2. pol.
15.
stoletja
naslikal neznani
mojster.
V
ptujski proštijski cerkvi sv.
Jurija
se
je na
steni
južne ladje ohranila nena-
vadna freska
s pomenljivim
podpisom
v
gotski minuskuli
Triplex
stat(us)
mundi,
delo
neznanega mojstra iz
sedemdesetih let
15.
stoletja. Na trikot-
nem polju je na vrhu blagoslavljajoči
Kristus z
razprostrtima
rokama,
ob nje-
govem vznožju
so angeli
z žal
nečitlji¬
vim napisnim trakom
v rokah,
na spod-
njem robu slike
so predstavniki
treh
redov, ki simbolično ponazarjajo sta-
novsko razčlenjenost
v obdobju
zrele-
ga fevdalizma.
Na skrajnji
levi
strani upodobitve
so
knietje
pri oranju
-
laboratores, na sre¬
dini oklepljeni
vitézi
-
bellatores, na
desni je duhovnik
s
skupino vernikov,
ki je pravkar povzdignil kelih
z evhari-
stijo
-
oratores1 Prizor, nabit
s
srednje-
veško simbol iko, ponazarja takratno
družbo
in
njene poglavitne sestavine
-
večni, vesoljni red, osmišljen
s
pozicijo
Cerkve, ki bedi nad snovanjem
in
nehanjem tako svetne oblasti
kot
vsega
tistega življa
z dna sociálne
vrednostne
lestvice,
ki jo
s
svojim
delom omogoča
in
tako zagotavlja njen
obstoj.
Gospoda
se predstavi
Plemstvo, oziroma njegova eminen¬
tna sestavina viteštvo, ki je na ptujski
freski predstavljeno
v
strnjeni gruči, je
takrat simbolično manifestiralo svoj
privilegirani položaj tuđi
s priljublje-
nimi družabnimi igrami. Mednje je
vsaj od
13.
stoletja dalje sodil šah, zato
srečamo
v
bogato iluminiranem roko-
pisu
Codex
Manesse pri
tej
igri tuđi
enega
izmed viteških pevcev, mine-
zengerja
Otta
Brandenburškega
in
njegovo damo. Igra je bila rezervirana
za plemstvo, duhovnikom pa
celo
prepovedana. Na visoki položaj upo-
dobljenca opozarjajo njegovi sprem-
ljevalci: dva igralca na busine, tambu¬
raš
in
dudaš.2
Miniatura ne
bi zaslužila posebne
omembe,
če
ne bi igra posredovala
istega idejnega sporočila
kot ptujska
freska. Šah, čeprav orientalskega izvi-
ra, je
bil
idealno zrcalo srednjeveške
svetne družbe, njene družbene struk¬
ture
in
njenih poglavitnih predstavni-
kov. Tako ni naključje, da je domini¬
kanski menih
Jakobus de
Cessolis
ок.
leta
1300
zasnoval traktat
s pomenlji-
vim sporočilom
о
šahu. Naloga igre
naj
bi bila ponazoriti ljudem, kako je svet
po božji volji urejen
in razdeljen
na
gospodo (nobileš)
in preprosto
ljud¬
stvo
(populares),
V delu,
ki
so ga v
srednjem
veku množično prepisovali
in prevajali, so v
šahu
kot
nobiles sim-
bolno
predstavljeni kralj, kraljica
z
vité¬
zi
in dvorom,
kot
populares
pa kmet-
je. Poznejši avtorji
so
paleto svetnih
poklicev,
podstat takratne
daižbe, še
precej razširili, sicer pa je že Cessolis
v
svojem
delu pridružil
kmetu
(agrícola)
še kovača
(/aber)
krojača
in pisarja
(lani/ex),
trgovca
in menjalca
denarja
(
mercatori,
pa tuđi zdravnika
(
medici¬
na), krčmarja (tabernarius), uradnika
(custos
civitatiš)
in
igralca (ribaktus)}
Cessolisovo
delo, v nemškem prevodu
naslovljeno
Schachzabelbuch,
se je
nahajalo nekdaj
tuđi na naših
deh,
v
znameniti turjaški knjižnici.4
Svetne
poklice,
ki
so v
srednjem
veku
sestavljali družbeno piramido,
srečamo
tuđi na takratnih igralnih kartah. Med
najbolje
ohranjene
sodi
t.
i. Igra
dvornih
služb
-
Hofămterspiel iz
šestdesetih
let
15.
stoletja,
ki
jo
hrani
Kunsthistorisches
Museum
na Dunaju, pred
leti
pa
je izšla
tuđi
v
faksimilu. Gre za igro
z
48
igralni-
mi
kartami,
ki
predstavljaju najznačil-
nejše
poklice na
dvorili visoke fevdal-
ne gospode.''
Ob
kralju
in
kraljici
kot
najvišjima predstavnikoma vitezov
in
svetne oblasti
so
najvišji dvorni dosto-
janstveniki, takt) dvorni mojster, maršal
in dvorne
dame. sledijo
jim kancléř.
Šah,
ki izvira
iz
Orienta,
je
bil v
sred¬
njem
veku med
gospo¬
do
zelo
priljubljen. Pri
tej
igri,
ki
jo spremljajo
štirje muzikanti, je
upodobljen minezenger
Otto Brandenburski.
Codex
Manesse,
zač.
14.
stol.
Heidelberg,
Universitätsbibliothek.
Svet viteštva
dvorjan,
komornik,
spletična, dvorni
kaplan, konjenik,
samostrelec, sokolar,
lovec,
ribič, hlevar, glasnik,
sel,
trom-
petar, točaj,
kletar,
kuhar
in
kuharski
mojster,
рек,
brivec, krojač, lončar
ter
celo
dvorni norček
in norica. Res,
dvor
v
malem, mavrična
podoba
živopisnih
likov, ki si
jih brez
težav predstavljamo
z
vso
njihovo barvito opremo
v
sveča-
nem sprevodu kakšnega kneza ali gro¬
fa,
kar pa
zadeva nižje osebje, na kate-
remkoli večjem gradu.
Vecino
izmed
njih,
razen
najvišjih služb, najdemo
v
poznem srednjem
veku
tuđi pri nas,
saj
so
skoraj
vsi
tako ali drugače predsta¬
vljeni na freskah
v
naših gotskih po-
družničnih cerkvah. Najpogosteje na-
stopajo
kot spremljevalci
pri pohodu
sv. treh kraljev, pogosto pa tuđi
v
raz¬
nih marianskih ciklusih, zato
jih velja
tu
vsaj
omeniţi.
Na
slovenském ozemlju,
vendar
že
zunaj
današnjih državnih
meja,
je
bil
sprva najpomembnejši dvor
grófov
Goriških
v
Gorici.
Tam že leta
1145
prvič
naletimo
na
komornika
in leta
1160
na strežaja in točaja,6 že v osem-
desetih letih
ІЗ-
stoletja pa
so stare
dvorne uradnike zamenjali novi
-
dvorni mojster, maršal in
kuharski moj¬
ster.7
Pozneje so
se s
pravim
srednjeveškim
dvorom
ponašali samo gospodje Celj¬
ski
in
tako
v
njihovih listinah naletimo
na omembe tistih grajskih, ki so pri
njih
poleg domače
gospode vedrili
in
oblačili. Tako se
v
listinah na celjskem
gradu omenjajo: leta
1366
gradnik oz.
kastelan, v
letih
1385, 1402, 1407, 1408
in
1411
dvorni mojster, leta
1407
Nikolaj,
celjski točaj, leta
1408
Filip,
vodiški župnik, komorni pisar gospo-
dov Celjskih, leta
1412
mojster
Ulrik,
celjski lokostrelec, leta
1420
Hans
Mewsenrewter,
kancléř
gospoda Celj-
skega, med njimi pa po letu
1424
več-
krat nastopa tuđi
Hans Melfrid,
stavbe-
nik
in
tišti čas gradnik stolpa na
Gornjem Celju ,8
V
slednjem prepozna¬
mo vodilnega mojstra celjske
dvorne
stavbarnice, ki je poleg drugega zgra-
dila celjsko knežjo palačo, Marijino
kapelo pri celjski opatijski cerkvi sv.
Danijela, pletersko samostansko cer-
kev
in nekatere
druge pomembne poz-
nogotske
stavbe.9
Ob tem
se morda ne
kaže čuditi,
če
se
v virih celo na
celj¬
skem dvoru zaman oziramo za mar-
Predstavniki različnih
stanov na
freskah
mrtvaškega plesa
v
cerkvici sv. Trojice
v
Hrastovljah
in v
cerkvi¬
ci sv. Marije na Škrilju
pri Bermu
v
hrv. Istri iz
2.
pol.
15.
stoletja,
delo
mojstrov Janeza
in
Vincenca iz Kastva:
Kralj (Hrastovlje), kralji¬
ca (Beram), škof
(Hrastovlje).
10
Gospoda
se predstavi
šalom,
ki
naj
bi skrbel za dvorno
služinčad. Ne borno pa se kaj
dosti
zmotili,
če
bomo
ob
pogrnjeni gospo-
ski mizi Celjanov prepoznali razrezo-
valca, ki reže na kose divjačino
in
perutnino, ali nemara pokuševalca, ki
zaradi nenehne nevarnosti, da bo hrani
primešan
strup,
zatrdno ni manjkal pri
nobeni svečani gostiji.
Če
na večini naših
grádov
ni bilo naj-
pomembnejših dvornih služb, to še ne
pomeni,
da
tam
ni bilo poleg običajnih
hlapcev
in dekel
vsaj še nekaj
drugih
na gospostvo vezanih
poslov. Kakšna
so bila
njihova poglavitna opravila,
lahko razberemo iz njihovega naziva.
Tako
so n.
pr.
le malokje
imeli lastne-
ga
kovača,
saj
je
to predpostavljalo tudi
obstoj kovačnice na ožjem grajskem
območju
-
kovačija znotraj obrambne-
ga obzidja je pri nas izpričana samo
v
predgradju starega celjskega gradu
in
v spodnji
duplji gradu Jama pri
Postojni.10 Kaj
so
počeli
dekle
ali hlap-
ci, ki
so
morali
v
sili poprijeti tudi za
orožje, pa kuharji, hlevarji
in čuvaji,
je
na
dlani, nekaj
posebnega pa je bila
vloga grajskega
kaplana.
Ta ni sodil
v
sestav
rednih grajskih prebivalcev,
ampak
je le
po dogovoru prihajal
maševat
v
grajsko kapelo.
Ob tem
je na
gradu skoraj
vedno
opravljal tudi razne
pisne posle,
saj bi
od grajskega gospo¬
da zaman pričakovali,
da obviada
abe¬
cedo.
Na gradovih
so
bili tudi logarji, ki
so
skrbeli za gozdove, posebej za sečnjo
in divjad,
s katero
so oskrbovali
graj¬
sko kuhinjo, a tudi pazili, da kmetje
nišo brez dovoljenja
ali piacila
spuščali
svojih svinj
v
gozdove na želod.
Z
oskrbo
z
ribami
so
imeli grajski manj
težav.
V
blizini skoraj vsakega gradu
so
bili ribniki, za
kar
so bili
neposredno
zadolženi kar
podložniki. Na gradu
v
Radečah
so
morali,
kot poročajo
viri,
prevzeti to skrb brodniki na Savi pri
Renkah
in
pri
Loki.11
Sicer pa
so
graj¬
ski
s služnostmi
pogosto urejali tudi
potrebe po slih, ki
so prenasali
pomembna sporočila do naslovnika.
Na območju gornjegrajske gospoščine
so še
po drugi svetovni vojni
kar dve
stari kmečki hiši označevali za
potna
grunta, kar
pomeni,
da so bili njuni
nekdanji lastniki
zaradi opravljanja sel¬
skih
poslov oproščeni
drugih fevdal-
nih obveznosti
in dajatev.
Kakorkoli obrnemo, mogoče je
reči,
da
je bilo na naših gradovih malo stalno
zaposlenega osebja. Tako n. pr. iz
urbarjev
salzburské
nadškofije za
leto
ІЗО9
razberemo tele podatke: Na
brežiškem gradu je
bil leta
1309
nastanjen
kastelan,
osem strážnikov
Srednjeveški živelj na
freskah iz
15.
stoletja
v
cerkvah: vitez
(Vuzenica), vitez
(Gradišće), lokostrelec
(Krtina
pri Dobu),
sel
-
herold
(Srednja vas pri
Cerkljah), meščanka
(Slovenj Gradec),
devica
-
grajska
gospodična (Goropeč),
služabnica (Beram
v
hrv. Istri) norček
(Gradišće), krošnjarja
-
trgovca (Slovenj
Gradec), kuhar (Sv.
Primož
in Felicijan
nad
Kamnikom), kmet
(Hrastovlje), berač
(Beram
v
hrv. Istri) na
straneh
11-13.
II
Svet viteštva
in
vratar; na rajhenburškem
in
sev-
niškem je omenjen po
en kastelan,
štirje stražniki
in
vratar; na Torekuje
paprebival
le kastelan in en
strážnik.
Vsi
ti so prejemali
iz urbarja posebne
dohodke v naturalijah in denariu, kijih
.
viri podrobno naštevajo}2
Kljub temu je na mnogih naših grado-
vih živelo kar precej
ljudi, večinoma
sorodnikov grajskega gospodarja.
Viri,
ki
o
tem govore,
so
sicer redki, a zato
toliko bolj zgovorni. Listina iz leta
1223
omenja gospodo na dolenjskem Hmelj-
niku: poleg dveh vitezov
s
Spodnjega
Hmeljnika, katerega lokacija še ni ugo-
tovljena, se na gradu poleg grajskega
gospoda Adelheda omenjajo še trije
njegovi bratje,
Friderik, Rupert
in
Pucelin,13
h
katerim lahko prištejemo
še njihove družine.
O tem,
kako
so si
številni
sorodniki raz-
delili grajske bivalne prostore, nas pouči
listina iz leta
1338,
ко
so si
trije bratje
Hebenstreit
razdelili grad Vodriž
v
Mislinjski dolini.
Henrik
je
dobil
zunan-
ji
stolp
in
tretjino notranjega dvorišča,
Bertold
nišo
in Friderik spodnji
stolp.
Mimo tega
naj
imata
Henrik
in
njego¬
va
soproga
skupno
pot,
kipelje na grad
in
skozi dvorišče, skupaj
z drugimi,
hkratipa
morata
pomagati pri popravi-
lu vzdižnega mostu, prek katerega gre
pot,
pa tuđi vodo iz cisterne, ki stoji
v
utrdbi lahko zajemata skupaj
z drugi¬
mi,
sodelujeta pa
naj
tuđi pri njenem
popravilu. Nazadnje
morata
biti tuđi
deleža gradu, ki ju posedujeta brata
Bertold
in Friderik,
Henriku vselej
dostopna.u Pravice
in dolžnosti
posa-
mičnih
bratov
na vodriškem gradu
so
bile
torej
s
pogodbo
natanko
opredelje-
ne,
da pa
je bil tam od
petka
do svetka
ob sorazmemo skromném razpoložlji-
vem prostoru precejšen živžav, si ni
těžko
predstavljati.
Razmere, ki srno jih
nakazali,
so bile
na
naših
gradovih, razen
pozneje
v
Celju,
več ali manj tipične. Vojaške
posádke
razen
na nekaterih največjih med njimi
ni bilo,
število poslov
je bilo omejeno
na minimum. Vse drugače je bilo na
matičnih gradovih pomembnih fevdal-
cev zunaj naših današnjih
meja
-
ome-
nimo
tu le grofe
Goriške,
Devínske,
Vovbrške ali Ortenburške, obenem pa,
če
gre za cerkvene kneze, oglejske
patriarhe,
salzburské nadškofe
ter
naposled
še freisinške, briksenske,
krške
in bamberške
škofe. Prvi
so se
skupaj
z oglejskim
patriarhom ponašali
s svojimi posestmi na Goriškem in v
Istri,
Salzburg jih
je imel
na Dravskem
polju
in v
Posavju, bamberški škofje na
ozkem pasu Koroške
ob
Muti, krški
škofje zlasti na območju Kozjanskega
12
Gospoda
se predstavi
in
Vitanja, Briksen
v Zgornji
Savski
dolini,
Freising
na Škofjeloškem.
Beseda
ministerial,
ki
jo v
zgodovino-
pisju pogosto srečujemo
kot oznako
za
vecino
naše srednjeveške grajske
gospode,
pomeni
v
bistvu služabnika,
tako
kot besedi
ministrant ali
minister,
ki
izvirata iz istega
kořena. Gre
za nek-
danje predstavnike nižjega rodu, ki
so
se
v
vojaških spopadih
s
svojo hrabro-
stjo
in zvesto
službo višjemu fevdalne-
mu gospodu posebej odlikovali, ta pa
se
jim
je oddolžil
s podelitvijo
večjih ali
manjših zemljiških fevdov. Njihovo sre-
dišče je
bil
utrjen grad, po katerem
so
se stare viteške rodovine dosledno poi-
menovale
in
jih po
njem še
vedno pre-
poznavamo.
Če
zdaj obiščemo
poljubno izbran
grad na
Slovenskem,
borno
v
njem naj-
prej spoznali grajsko družino,
katere
ciani so
govorili tuđi slovensko.
O tem
pričata
vsaj
dva dokumenta. Prvi
so
Popotni dnevniki oglejskega kancler-
ja
Paola Santonina,
ki
je leta
1487
spremljal patriarhovega odposlanca,
škofa
Petra Carlija
pri njegovi vizitaci-
ji
župnij
na
Koroškem
in
v
Spodnji
Savinjski dolini
ter
se pri tem na pova-
bilo gospoda
Hartmana
Orneškega
ustavil tudi
na gradu Majšperk blizu
Ptujske gore. Tu je srečal njegovo pre-
lepo soprogo Omelijo, ki govori enako
dobro nemško
in
slovensko}5 Drug tak
dokument nam je
v
svoji avtobiografi-
ji
zapustil
leta
i486
rojeni
Žiga pl. Her-
berstein, avstrijski diplomat
in avtor
znamenite latinsko pisane knjige
о
Rusiji Moskovski
zapiski
-
Rerum
Moscoviticarum commentarii.
Ko je
na svojem
rodném
gradu
v Vipavi
odraščal, se je
naučil
nemško
in
slo¬
vensko, a mu je slovenščina
le pov-
zročala nekaj
težav. Kljub temu pa me
od tega jezika nihče ni mogel odvrni-
ti inpozneje mije
bil
pri prenekaterih
rečeh korišteni
Grajski
gospod
ali
kastelan
je
bil na
gradu prva oseba, glava družine
in
gospostva. Seveda je napačna predsta¬
va, da je
živel
samo za fajde, lov
in
zabavo,
saj
je navsezadnje skrbel tudi
za gospodarstvo, za vzdrževanje gra¬
du, obrambnih
naprav
in
gospodarskih
stavb, poleg tega pa je moral biti
kot
vazal vselej pripravljen,
da ob
vpokli-
cu priskoči
z oprodami
in hlapci
svo¬
jemu vrhovnemu fevdalnemu gospo¬
du na
pomoč. Srednjeveški
zakonik
Šaško ogledalo
- Sachsenspiegel
to nje¬
govo dolžnost natanko opredeljuje:
Službo državi se možu (vazalu) napo-
ve
z oklicem
šest tednovpred tem, pre¬
den
mora oditi.
Naznani se mu tako,
da dva gospodova moža slišita
.
L3
Svet viteštva
Pod vodstvom Kraljice
Ijubezni
- Königin
Minne,
se odvijajo
družabne igre,
s kateri-
mi je zbrana gospoda
pospremila razne
slovesnosti,
turnirje ali
družinske praznike.
Dvorne
igre na stenski
preprogi,
1390/1400.
Nürnberg,
Germanisches
Nationalmuseum.
Vazal mora svojemu gospodu služiti
šest tednov na lastne stroške, šest ted-
nov
popřej
in
pozneje pa
naj
uživa
državni mir
in naj bo
oproščen vojaške
službe
{Lanzendienst)
tako, da ga ne
more noben
gospod poklicati
pred
fevdno sodišče ali
v službo.17
Vendar
pa
je ob
možnosti,
da se
vazal
vpoklicu ne
odzove, vsaj teoretično
obstajala rudi varovalka, ki
je
zagota-
vljala njegove pravice: Tuđi
se
sme
vazal svojemu kralju
in
svojemu sod-
niku zaradi krivice upreti
in na vsak
možen način pripomoći, da se ta
odpravi.18
Na nižji ravni je
viadana
v
okviru svojih
pristojnosti zamenjal deželni
gospod,
cerkveni knez ali
kak drug
fevdalni veli¬
kaš. Pri nas
so
tako imeli svojo vojsko
oglejski
patriarh,
goriški grof, salzburški
nadškof
in krški
škofje
ter poleg
Ce-
ljanov zlasti vsakokratni deželni knez.
Ko si je grajski
gospod
nadei
oklep
in
se
odpravil
na bojni pohod, je torej
v
najvišji
meri
izpolnil svoje družbeno
poslanstvo, vse drugačne pa
so bile
naloge, ki
so
preostale grajski gospe.
Na njenih plečih je bila poleg vođenja
gospodinjstva še kopica drugih skrbi
in
obveznosti, izogniti pa se tuđi ni mogla
drugim, zlasti družabnim obvezno-
stim, kakorkoli že
so bile
te na odroč-
nih grajskih postojankah
morda ome-
jene
le na
redke obiske bližnjih ali dalj-
nih sosedov
in sorodnikov.
Njene »insi¬
gnije«, obešene za
pasom,
so
bili ključi,
škar
je in
vreteno,
ki
so
že na daleč sim-
bolno poudarjali
njeno
vlogo
in
nalo¬
ge,19
na
srednjeveških
freskah
in zlasti
miniaturah pa so pogosto upodoblje-
ne
tako pri raznih domaćih opravilih
kot
tuđi pri družabnih srećanjih.
К
najbolj pogostemu načinu zapravlja-
nja prostega časa, kadar ga je kaj pre-
ostajalo,
so sodile
poleg igralnih
kart,
šaha
in trik-traka
zlasti
ob
posebnih
priložnostih tuđi druge družabne igre,
denimo kockanje, igre
z žogo
in kvin¬
tana,
prevračanje
z nogami.
Gre za
v
srednjem
veku sila
priljubljeno zabavo,
najbolj
znano po
stenski preprogi iz
Germanskega muzeja
v
Nürnbergu.
Sredi živahnega
živžava sta
predstav¬
ljena plemić
in plemkinja; vzdignila sta
vsak po
eno nogo,
oprla
stopali
drugo
ob
drugo
in
si na vse kriplje prizade-
vala
zvrniti nasprotnika na tla.
Igra ni
14
Gospoda
se predstavi
„
bila brez erotičnega pridiha,
saj
je pre-
kucnjena gospodična med morebitnim
padcem lahko marsikaj razkrila
in
pokazala,
kar
bi sicer ostalo ocem skri-
to. Na to namiguje tuđi dvoumni
rek v
stari
nemščini na napisnem traku,
ki
jo
ovija: Din
s/oseti
gefeit mir tvol, Heber
stos
als es
sin sol
-
l
Iga
ja
mi
na moč,
ko me nival, le
suni.
kot
se
prav spo¬
dobi!20
Če
zdaj
pustimo družabne igre
ob
stra¬
ni, je grajska gospa usklajevala hišna
dela, vzgajala
in skrbela
za otroke ter
negovala
bolnike
in
tako
ji
je bržčas
ostajalo kaj malo časa, da je lahko sedla
na oblazinjeno
klop v
okenski nisi, se
posvetila vezenju
in
klepetu
ali pa
se,
pričakujoč gospodarja, zazrla
v dalja-
vo. Za ukvarjanje
z domácim
cvet-
ličnim vrtom, prebogatim
z vrtnieami.
Detajl iz slike na strani
14:
Ples
kvintana
-
prevračanje
z nogami
z
erotičnim
pridlhom,
na
kar
namiguje tuđi
napis na traku
v
stari
nemščini:
одаја
mi
па
moč.
ko
me
suvaš.
le
suni,
kot se prav
spodobi.
Svet viteštva
Minezenger
gospod
Goei
¡gra trik-trak,
ki
je
bil v
srednjem
veku
zelo razširjen.
Codex
Manesse, Heidelberg,
Universitätsbibliothek.
je bilo ob vseh teh obveznostih najbrž
le
malo časa, kljub temu pa se
zdi,
da
so
vrtovi srednjeveški gospodi
pome¬
nili
več,
kot
si
danes
mislimo.
Ob tem
si zlahka
predstavljamo nežno, visoko
přepásáno grajsko
gospo ali gospo¬
dično
z
bledim obličjem
in snežnobe-
lo avbo na glavi, ki
s svojimi
na grške
koturne spominjajočimi,
z vzorčastim
usnjem
převlečeními coklami
zasanjano
stopa med bujnimi
tratami
-
takšne
cokle
so pred
časom našli na nekdaj
krškem gradu Mokronogu, leta
1946
pa
so
prišle
v posest
knezoškofijske
muzejske zbirke
v Krki
na Koroškem.21
Po
legendárném izročilu
naj bi
jih bila
nosila sv.
Ema Krška,
vendar
jih sodob-
ni raziskovalci datirajo sele v čas po
letu
1400.
Iz tega časa izvira tuđi pre-
lepa
miniatura
Jana van
Еуска
Rojstvo
sv. Janeza Krstnika
v znamenitém
Turinsko-milanskem horariju vojvode
Berryjskega, kjer
najdemo takšne
cokle poleg kopice drobnih
predme¬
tov
iz vsakdanjega življenja. Grajske
gospe
so
jih
uporabljale
kot
natikače
in
jih
nosile
kar prek običajnega
obuva¬
la, da bi si na blatnih
in nesnažnih
graj-
skih dvoriščih
in
bližnjih poteh ne
zamazale
nog.
Grajski gospe je bila
v
veliki
meri
prepuščena tuđi vzgoja
otrok. Ti so že
po naravi
z
materjo najbolj povezani
in
že v
skrbi za srečen porod je
v
srednjem
veku prenekatera
bodoča mati poroma-
la na božjo
pot
in
se zaobljubila izbra-
nemu svetniku ali
světnici. Nesrečni
porodi, ki
so
se končali
z
njeno smrtjo,
s
smrtjo
otroka
ali
celo obeh,
nišo bili
ravno redki.
Zgodnjo mladost
so
grajski
otroci pre-
življali po natanko vnaprej določenih
normah. Veljalo je, da poteka po treh
dokaj strogo ločenih fazah. Prva, ime¬
novali
so jo
infantici,
je trajala od rojstva
pa nekako do sedmega leta starosti,
druga, pueritia, je trajala pri dečkih do
štirinajstega, pri deklicah do dvanajste-
ga leta, poslednja, tretja,
adolescenza ali
Juventus, je
trajala do odraslosti.22
Zaradi pogoste umrljivosti
v
zgodnjem
otroštvu je veljalo, da morajo biti
otroci
čimprej krščeni,
saj naj
bi se nekrščeno
dete iz onostranstva vračalo
in pov-
zročalo zlo. Našli
so
jim
dojiljo, brž pa
so
dobili tuđi svojo zibelko. Dojenčka
so
potlej
s
plenicami
in
povoji tako trdo
povili,
da je
bil viděti kot
buba ali mumi¬
ja,
saj
je iz povojev komaj kukalo kaj več
kot
očke,
drobna
usteca
in
nosek.
Takšne »mumije«
so v
miniaturném
sli¬
karstvu
v naši
neposredni blizini doku¬
mentirane že od
12.
stoletja dalje,23 tako
povitega dojenčka pa drži
v rokah
tuđi
Marija na prizoru Beg
v
Egipt,
ki ga
je
leta
1474
naslikal na
steno
cerkve sv.
Marije na Škriljah pri Bermu mojster
Vincenc
iz Kastva.
Plenice
so le
redko
menjavali
in
tako
je narava tudi tu terja-
la
svoje
-
izpuščaji
in
gnojne
tvorlxí pri
dojenčkih kljub pogostemu namakanju
v
domaći kadi nišo bili nobena redkost.
Gospoda
se predstavi
Kmalu je
otrok dobil
tuđi pripomočke,
da je hitreje
shodil,
in
prve igrače.
Ob
hojci, ki jo najdemo na podobí
Sveto
sorodstvo iz ok. leta
1510
iz Narodnega
muzeja
v
Ljubljani,
so bile
to zlasti
lese¬
ne in glinaste
figurice, kakršne pozna¬
mo iz tujih muzejskih zbirk,
vendar
pa
nanje pri nas med arheološkimi raz-
iskavami še nismo
naleteli.
V
drugem obdobju otroštva je prišlo pri
vzgoji do velikih sprememb. Dekleta
so
ostajala večidel še naprej pod bud¬
nim očesom svojih mater, ki
so
jih
uva-
jale
v skrivnosti gospodinjstva
in
dru¬
gih prihodnjih nalog, dečki pa
so odha-
jali na gradove sorodnikov, družinskih
prijateljev ali pa tuđi na dvor višjega
fevdalnega gospoda, kjer
so
postali
paži. Tam
so se seznanjali
z
viteškim
življenjem
-
zvestoba svojemu fevdal-
nemu gospodu je bila tu poleg pogu-
ma na prvem
mestu
-
in z bojnimi
veščinami, obenem pa
so za
svojega
gospoda opravljali tuđi razna pomožna
dela,
čistili njegovo orožje
in lovski
pri¬
bor, ga vsepovsod spremljali
in mu
stregli. Njihovo šolanje se je pričelo
tako,
da so
jih
odrasli posadili za seboj
na konja
in že
kmalu
so se
morali
naučiti
v
polni
bojni opravi samostoj-
no jezditi.
Ob
tem
so
se urili tuđi
v
viteških spretnostih: metanju sulice ali
kopja
v
izbrano tarčo, streljanju
z
lokom, mečevanju
in dvobojevanju,
pridobivali pa
so
si tuđi prve lovske
izkušnje. Bila je stvar prestiža,
da so se
v
robati moški družbi čimprej
in kar
najbolje izkazali, pri tem pa se je
v
nji¬
hovih očeh kmalu, prekmalu,
skalila
iskrivá
vedrina otroštva.
V širšem slovenském
prostoru je
takšno ravnanje izpričano za naraščaj
goriških
grófov.
Znano je, da je
bil grof
Henrik
IV.
veliki prijatelj celjskega
grofa Ilirika
II.
(njegova žena Elizabeta
je bila sestra
Hermana
II.
Celjskega),
s
katerim je leta
1437
sklenil tuđi dedno
pogodbo
in
mu izročil svoja sinova
v
vzgojo.24 Koliko
so
obratno sinovi
goriškega suverena na celjskem dvoru
privzeli viteške navade, sicer lahko
le
ugibamo, vsekakor pa
so se
tako
vsaj
začasno otresli blizine svojega očeta,
človeka,
ki
je veljal za omejenega,
surovega
in razuzdanega.
Po letih paževstva,
ko
so
bile vaje
in
pouk še v
veliki
meri
vendarle
tuđi igra
,
so vstopili
fantje
v obdobje
zrelosti.
Brezskrbnega
otroštva je bilo
s
tem
konec, saj
so
poslej
veljali za odrasle
-
postali
so
oprode.
Če
le
mogoče,
so se
pričeli
uriti
po skupinah, njihov svet
so
postale konjušnice
in orožarnice,
nji¬
hov
vsakdan je bil přepojen z
znojem.
Marija
z Detetom,
těsno povitím v
plenice. Raziskovalci
opozarjajo,
da so
takšni povoji povzročali
otročičem številna
vnetja in
gnojne tvorbe.
Beram, cerkev sv.
Marije na Škrilju, Beg
v
Egipt (detajl
freske),
Vincenc
iz Kastva,
1474.
Otroci
tuđi
v
srednjem
veku
nišo pogrešali
igrač. Poznali
so
punčke
in miniatúrne
viteze
na konjih.
Hojeo
-
pripomoček,
s kate¬
rim
naj bi otrok hitreje
shodil,
najdemo na
detajlu slike Sveto
sorodstvo
iz
ok. leta
1515,
ki
jo
hrani
Narodni muzej
v
Ljubljani.
Foto: Tomaž
Lauko.
Г
Svet viteštva
Uspeh je
bil nagrajen
s
samozadovolj¬
stvom
in
ponosom, neuspeh
sta
sprem-
ljala sram
in posmeh.
Ob tem
pa živ¬
ljenje mlađega oprode ni bilo brez
težav
in nevarnosti.
Svojega gospoda
so
morali spremljati ne
le na
potovan-
jih in pri
iskanju avantur, marveč tuđi
v
bojnih spopadih,
ko je
bila njihova
naloga, da ga
v nevarnih
situacijah
rešujejo iz bojnega meteža. Posebno
hraber oproda je
smel v odprtem boju
celo
nositi gospodov
prapor
in je
tako
postal
zaželena sovražnikova
tarca,
kar
je prenekateri
izmed njih
placai
z
življenjem.
Toda
leta brž minevajo
in
prej ali
siej je napocił
dan, ko
so se
fan¬
tje
znašli na
pragu najpomembnejšega
dogodka
v
svojem življenju, trenutka,
ko
jih
je njihov ali kakšen drug visoki
fevdalni
gospod
povzdignil
v
viteze
in
tako proglasil za
polnopravne ude
plemiške družbe.
1
Gotika
v
Sloveniji. Katalog razstave,
štev.
149,
str.
264;
2 Codex Manesse. Die Miniaturen der
Großen Heidelberger Liederhandschrift,
P-12;
3 Hans Petschar, Vorbilder für Weltbilder.
Semiotische Überlegungen zur Meta-
phorik der mittelalterlichen Schachzab¬
elbücher.
V
zborniku
Symbole des
Alltags - Alltag der Symbole, p. 6l7ss;
4 Janez Stanonik, Die deutsche Literatur
im mittelalterlichen Slowenien.
Acta
neophilologica
XX.
1987, p. 12;
5 Hofämterspiel. Faksimile.
Spremna
be¬
seda;
6 Peter
Štih, Srednjeveške goriške studije,
Ρ·
153;
7 Ibid.,
p.
152;
8
Pavle
Blaznik,
Historična topografija
Slovenije. Slovenska Štajerska I, p. 89ss;
9
Ivan
Stopar, Mojster
Hans Melfrid in
Celjska delavnica;
10
Isti, Predjamski grad, p.
56;
1 '
Jože Koropec,
Žebnik, Radeče in Svibno
do
17.
stoletja. Časopis
za zgodovino in
narodopisje. Maribor
1979,
štev.
1-2,
p.
65;
12
Milko
Kos, Urbarji
salzburské
nadškofi-
je, p.
36;
13 Ibid.,
štev.
375;
14
Ivan
Stopar, Grajske
stavbe v vzhodni
Sloveniji. Med Solčavskim
in Koban-
skim, p.
136;
15
Paolo Santonino,
Popotni dnevniki, p.
75;
16 Selbst-Biographie Siegmvnds Freiherrn
von Herberstein. 1486-1553, Fontes
rerum
Austriacarum
I/l
, Wien 1855,
p.
70;
17
Ε. ν.
Repgow, Der Sachsenspiegel.
Lehenrecht, 4. poglavje, p. 246;
18 Ibid., Landrecht,
З.
knjiga,
poglavje 78.
Druga alineja,
p.
225;
19
J. N.
Cori, Bau
und Einrichtung der
deutschen Burgen, p. 127s;
20 Gabriele Bartz u. a., Liebesfreuden im
Mittelalter, p. 21;
21
Hemma
von Gurk. Ausstellung, p. 162s;
22 Shulamith Shahar, Kindheit im Mittel¬
alter, p. 30 in
dalje.
Od
tu je
povzet večji
del
opisa vzgoje na srednjeveških
gradovih;
23
Cf.
Andreas
Fingernagel, Die Admonter
Riesenbibel, Tafel 11;
24 Simon
Rutar,
Poknežena
grófija
Goriška
in
Gradiščanska,
p.
47;
cf.
rodovnik Celj¬
skih
v
Enciklopediji Slovenije
2,
p.
14.
18 |
| any_adam_object | 1 |
| any_adam_object_boolean | 1 |
| author | Stopar, Ivan 1929-2018 |
| author_GND | (DE-588)1058512048 |
| author_facet | Stopar, Ivan 1929-2018 |
| author_role | aut |
| author_sort | Stopar, Ivan 1929-2018 |
| author_variant | i s is |
| building | Verbundindex |
| bvnumber | BV022881912 |
| callnumber-first | D - World History |
| callnumber-label | DR1398 |
| callnumber-raw | DR1398 |
| callnumber-search | DR1398 |
| callnumber-sort | DR 41398 |
| callnumber-subject | DR - Balkan Peninsula |
| ctrlnum | (OCoLC)76054977 (DE-599)BVBBV022881912 |
| era | Geschichte gnd |
| era_facet | Geschichte |
| format | Book |
| fullrecord | <?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><collection xmlns="http://www.loc.gov/MARC21/slim"><record><leader>00000nam a2200000 c 4500</leader><controlfield tag="001">BV022881912</controlfield><controlfield tag="003">DE-604</controlfield><controlfield tag="005">20091229</controlfield><controlfield tag="007">t</controlfield><controlfield tag="008">071015s2006 a||| |||| 00||| slv d</controlfield><datafield tag="020" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">9616057529</subfield><subfield code="9">961-6057-52-9</subfield></datafield><datafield tag="035" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">(OCoLC)76054977</subfield></datafield><datafield tag="035" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">(DE-599)BVBBV022881912</subfield></datafield><datafield tag="040" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">DE-604</subfield><subfield code="b">ger</subfield><subfield code="e">rakwb</subfield></datafield><datafield tag="041" ind1="0" ind2=" "><subfield code="a">slv</subfield></datafield><datafield tag="049" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">DE-12</subfield></datafield><datafield tag="050" ind1=" " ind2="0"><subfield code="a">DR1398</subfield></datafield><datafield tag="084" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">7,41</subfield><subfield code="2">ssgn</subfield></datafield><datafield tag="100" ind1="1" ind2=" "><subfield code="a">Stopar, Ivan</subfield><subfield code="d">1929-2018</subfield><subfield code="e">Verfasser</subfield><subfield code="0">(DE-588)1058512048</subfield><subfield code="4">aut</subfield></datafield><datafield tag="245" ind1="1" ind2="0"><subfield code="a">Svet viteštva</subfield><subfield code="c">Ivan Stopar</subfield></datafield><datafield tag="264" ind1=" " ind2="1"><subfield code="a">Ljubljana</subfield><subfield code="b">Viharnik</subfield><subfield code="c">2006</subfield></datafield><datafield tag="300" ind1=" " ind2=" "><subfield code="a">144 S.</subfield><subfield code="b">zahlr. Ill.</subfield><subfield code="c">31 cm</subfield></datafield><datafield tag="336" ind1=" " ind2=" "><subfield code="b">txt</subfield><subfield code="2">rdacontent</subfield></datafield><datafield tag="337" ind1=" " ind2=" "><subfield code="b">n</subfield><subfield code="2">rdamedia</subfield></datafield><datafield tag="338" ind1=" " ind2=" "><subfield code="b">nc</subfield><subfield code="2">rdacarrier</subfield></datafield><datafield tag="490" ind1="0" ind2=" "><subfield code="a">Zbirka Življenje na srednjeveških gradovih na Slovenskem</subfield></datafield><datafield tag="648" ind1=" " ind2="7"><subfield code="a">Geschichte</subfield><subfield code="2">gnd</subfield><subfield code="9">rswk-swf</subfield></datafield><datafield tag="650" ind1=" " ind2="4"><subfield code="a">Alltag, Brauchtum</subfield></datafield><datafield tag="650" ind1=" " ind2="4"><subfield code="a">Geschichte</subfield></datafield><datafield tag="650" ind1=" " ind2="4"><subfield code="a">Nobility</subfield><subfield code="z">Slovenia</subfield><subfield code="x">History</subfield></datafield><datafield tag="650" ind1="0" ind2="7"><subfield code="a">Schwertadel</subfield><subfield code="0">(DE-588)4365836-2</subfield><subfield code="2">gnd</subfield><subfield code="9">rswk-swf</subfield></datafield><datafield tag="650" ind1="0" ind2="7"><subfield code="a">Ritter</subfield><subfield code="0">(DE-588)4050152-8</subfield><subfield code="2">gnd</subfield><subfield code="9">rswk-swf</subfield></datafield><datafield tag="650" ind1="0" ind2="7"><subfield code="a">Kultur</subfield><subfield code="0">(DE-588)4125698-0</subfield><subfield code="2">gnd</subfield><subfield code="9">rswk-swf</subfield></datafield><datafield tag="651" ind1=" " ind2="4"><subfield code="a">Slovenia</subfield><subfield code="x">History</subfield><subfield code="y">To 1456</subfield></datafield><datafield tag="651" ind1=" " ind2="4"><subfield code="a">Slovenia</subfield><subfield code="x">Social life and customs</subfield></datafield><datafield tag="651" ind1=" " ind2="7"><subfield code="a">Slowenien</subfield><subfield code="0">(DE-588)4055302-4</subfield><subfield code="2">gnd</subfield><subfield code="9">rswk-swf</subfield></datafield><datafield tag="689" ind1="0" ind2="0"><subfield code="a">Slowenien</subfield><subfield code="0">(DE-588)4055302-4</subfield><subfield code="D">g</subfield></datafield><datafield tag="689" ind1="0" ind2="1"><subfield code="a">Ritter</subfield><subfield code="0">(DE-588)4050152-8</subfield><subfield code="D">s</subfield></datafield><datafield tag="689" ind1="0" ind2="2"><subfield code="a">Kultur</subfield><subfield code="0">(DE-588)4125698-0</subfield><subfield code="D">s</subfield></datafield><datafield tag="689" ind1="0" ind2="3"><subfield code="a">Geschichte</subfield><subfield code="A">z</subfield></datafield><datafield tag="689" ind1="0" ind2=" "><subfield code="5">DE-604</subfield></datafield><datafield tag="689" ind1="1" ind2="0"><subfield code="a">Slowenien</subfield><subfield code="0">(DE-588)4055302-4</subfield><subfield code="D">g</subfield></datafield><datafield tag="689" ind1="1" ind2="1"><subfield code="a">Schwertadel</subfield><subfield code="0">(DE-588)4365836-2</subfield><subfield code="D">s</subfield></datafield><datafield tag="689" ind1="1" ind2="2"><subfield code="a">Kultur</subfield><subfield code="0">(DE-588)4125698-0</subfield><subfield code="D">s</subfield></datafield><datafield tag="689" ind1="1" ind2="3"><subfield code="a">Geschichte</subfield><subfield code="A">z</subfield></datafield><datafield tag="689" ind1="1" ind2=" "><subfield code="5">DE-604</subfield></datafield><datafield tag="856" ind1="4" ind2="2"><subfield code="m">Digitalisierung BSBMuenchen</subfield><subfield code="q">application/pdf</subfield><subfield code="u">http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=016086875&sequence=000002&line_number=0001&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA</subfield><subfield code="3">Inhaltsverzeichnis</subfield></datafield><datafield tag="940" ind1="1" ind2=" "><subfield code="n">oe</subfield></datafield><datafield tag="942" ind1="1" ind2="1"><subfield code="c">306.09</subfield><subfield code="e">22/bsb</subfield><subfield code="f">0903</subfield><subfield code="g">4973</subfield></datafield><datafield tag="942" ind1="1" ind2="1"><subfield code="c">306.09</subfield><subfield code="e">22/bsb</subfield><subfield code="f">0902</subfield><subfield code="g">4973</subfield></datafield><datafield tag="943" ind1="1" ind2=" "><subfield code="a">oai:aleph.bib-bvb.de:BVB01-016086875</subfield></datafield></record></collection> |
| geographic | Slovenia History To 1456 Slovenia Social life and customs Slowenien (DE-588)4055302-4 gnd |
| geographic_facet | Slovenia History To 1456 Slovenia Social life and customs Slowenien |
| id | DE-604.BV022881912 |
| illustrated | Illustrated |
| index_date | 2024-07-02T18:50:47Z |
| indexdate | 2024-10-11T18:01:24Z |
| institution | BVB |
| isbn | 9616057529 |
| language | Slovenian |
| oai_aleph_id | oai:aleph.bib-bvb.de:BVB01-016086875 |
| oclc_num | 76054977 |
| open_access_boolean | |
| owner | DE-12 |
| owner_facet | DE-12 |
| physical | 144 S. zahlr. Ill. 31 cm |
| publishDate | 2006 |
| publishDateSearch | 2006 |
| publishDateSort | 2006 |
| publisher | Viharnik |
| record_format | marc |
| series2 | Zbirka Življenje na srednjeveških gradovih na Slovenskem |
| spelling | Stopar, Ivan 1929-2018 Verfasser (DE-588)1058512048 aut Svet viteštva Ivan Stopar Ljubljana Viharnik 2006 144 S. zahlr. Ill. 31 cm txt rdacontent n rdamedia nc rdacarrier Zbirka Življenje na srednjeveških gradovih na Slovenskem Geschichte gnd rswk-swf Alltag, Brauchtum Geschichte Nobility Slovenia History Schwertadel (DE-588)4365836-2 gnd rswk-swf Ritter (DE-588)4050152-8 gnd rswk-swf Kultur (DE-588)4125698-0 gnd rswk-swf Slovenia History To 1456 Slovenia Social life and customs Slowenien (DE-588)4055302-4 gnd rswk-swf Slowenien (DE-588)4055302-4 g Ritter (DE-588)4050152-8 s Kultur (DE-588)4125698-0 s Geschichte z DE-604 Schwertadel (DE-588)4365836-2 s Digitalisierung BSBMuenchen application/pdf http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=016086875&sequence=000002&line_number=0001&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA Inhaltsverzeichnis |
| spellingShingle | Stopar, Ivan 1929-2018 Svet viteštva Alltag, Brauchtum Geschichte Nobility Slovenia History Schwertadel (DE-588)4365836-2 gnd Ritter (DE-588)4050152-8 gnd Kultur (DE-588)4125698-0 gnd |
| subject_GND | (DE-588)4365836-2 (DE-588)4050152-8 (DE-588)4125698-0 (DE-588)4055302-4 |
| title | Svet viteštva |
| title_auth | Svet viteštva |
| title_exact_search | Svet viteštva |
| title_exact_search_txtP | Svet viteštva |
| title_full | Svet viteštva Ivan Stopar |
| title_fullStr | Svet viteštva Ivan Stopar |
| title_full_unstemmed | Svet viteštva Ivan Stopar |
| title_short | Svet viteštva |
| title_sort | svet vitestva |
| topic | Alltag, Brauchtum Geschichte Nobility Slovenia History Schwertadel (DE-588)4365836-2 gnd Ritter (DE-588)4050152-8 gnd Kultur (DE-588)4125698-0 gnd |
| topic_facet | Alltag, Brauchtum Geschichte Nobility Slovenia History Schwertadel Ritter Kultur Slovenia History To 1456 Slovenia Social life and customs Slowenien |
| url | http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&local_base=BVB01&doc_number=016086875&sequence=000002&line_number=0001&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA |
| work_keys_str_mv | AT stoparivan svetvitestva |